Ciljni raziskovalni programi |
Razpisi in pozivi |
|
|
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,
Bleiweisova 30, Ljubljana,
na podlagi 14. in 15. člena Zakona o
raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06-UPB1,
61/06-ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 - ZPOP-1A), 15. člena
Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih
(CRP) (Uradni list RS, št. 43/11 in 6/12) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o
CRP),
Metodologije
ocenjevanja prijav za razpise št. 6319-2/2013-38 – uradno prečiščeno
besedilo št. 4, z dne 5. 6. 2017 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija),
Metodologije
ocenjevanja in izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega
raziskovalnega programa "CRP 2017" za izvedbo javnega razpisa v letu 2017,
št. 012-1/2017-5, z dne 18. 9. 2017 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija CRP),
Usmeritev Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega
raziskovalnega programa "CRP 2017" v letu 2017, št. 631-5/2017/12, z dne 1.
9. 2017, Usmeritev o spremembi
Usmeritev za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa (CRP)
"CRP 2017" v letu 2017, št. 631-5/2017/16, z dne 21. 9. 2017 in
Usmeritev, št. 631-5/2017/20, z
dne 3. 10. 2017 (v nadaljnjem besedilu: Usmeritve), in na podlagi soglasij:
Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 631-5/2017/23, z dne 5. 10.
2017, Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, št.
53010-1/2017/9, z dne 5. 10. 2017, Ministrstva za zdravje, št. 631-1/2017-16, z
dne 6. 10. 2017, Urada Republike Slovenije za kemikalije, št. 012-2/2017/22, z
dne 5. 10. 2017, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo,
št. 631-68/2017/1, z dne 5. 10. 2017, Ministrstva za kulturo, št. 631-1/2017/9, z dne
6. 10. 2017, Ministrstva za okolje in prostor, št. 631-2/2017-12, z dne 6. 10. 2017,
Ministrstva za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije,
35301-2/2017-2, z dne 6. 10. 2017, Ministrstva za notranje zadeve, št.
630-149/2017/22, z dne 6. 10. 2017, Javne agencija Republike Slovenije za
varnost prometa, št. 3711-7/2017/10, z dne 9. 10. 2017, Ministrstva za
infrastrukturo, št. 375-20/2017/7, z dne 10. 10. 2017, Ministrstva za
pravosodje, št. 631-2/2017, z dne 6. 10. 2017 in Ministrstva za delo, družino,
socialne zadeve in enake možnosti, z dne 6. 10. 2017, objavlja
Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017« v letu 2017
1. Naziv in naslov udeležencev javnega razpisa
- Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,
Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: agencija),
- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16,
1000 Ljubljana,
- Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu,
Erjavčeva cesta 15, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
- Urad Republike Slovenije za kemikalije, Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, 1000
Ljubljana,
- Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije,
Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana,
- Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Kotnikova ulica
19a, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
Kotnikova 28, 1000 Ljubljana.
2. Predmet javnega razpisa
Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa "CRP 2017" v letu
2017 (v nadaljnjem besedilu: Javni razpis CRP 2017) je izbor in sofinanciranje
raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorjem udeležencev javnega
razpisa v zvezi z določanjem razvojnih usmeritev in politike na posameznem
področju javnega interesa, ki je nujna za izboljšanje konkurenčnosti in
trajnostnega razvoja Slovenije.
Javni razpis CRP 2017 temelji na strateških ciljih, opredeljenih v dokumentih
udeležencev javnega razpisa CRP 2017. Seznam dokumentov je priloga javnemu
razpisu.
Predmet javnega razpisa CRP 2017 je določen s prioritetnimi vsebinami v
okviru težišč »CRP 2017« udeležencev CRP, in sicer:
Težišče 1: Ukrepi in aktivnosti na področju vzgoje, izobraževanja in
raziskovanja,
Težišče 2: Slovenci zunaj Republike Slovenije,
Težišče 3: Krepitev in varovanje zdravja ter optimizacija zdravstvene oskrbe,
Težišče 4: Ugotavljanje izpostavljenosti ljudi in okolja kemikalijam,
Težišče 5: Regionalni razvoj: povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega
razvoja in spodbujanje povečanja konkurenčnosti slovenskega turizma,
Težišče 6: Sodelovanje v kulturi,
Težišče 7: Okolje in prostor,
Težišče 8: Učinkovito upravljanje nasilne radikalizacije in sovražnega govora
ter učinkovito delovanje pluralne policijske dejavnosti v Sloveniji,
Težišče 9: Učinkovita in cenejša država,
Težišče 10: Razvoj in načrtovanje spremljanja rabe energije preko povezovanja
različnih podatkovnih baz in inovativne tehnologije v železniški infrastrukturi,
Težišče 11: Krepitev zaupanja v pravosodne institucije,
Težišče 12: Izboljševanje delovanja trga dela.
Težišča javnega razpisa CRP 2017 tematsko in problemsko ustrezajo strateškim
in drugim razvojnim dokumentom udeležencev CRP.
Razpisani tematski sklopi predstavljajo vsebinski okvir za razpisane teme in
pokrivajo skupne vsebine in skupne cilje v okviru posameznega težišča CRP ter
imajo skupen naslov v okviru posameznih težišč CRP. Tematski sklopi sledijo
ciljem in prednostnim programskim usmeritvam.
Razpisane teme, z opredelitvijo in podrobno obrazložitvijo ciljev, skupno
okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne
osebe udeleženca, so priloga javnemu razpisu.
Razpisani tematski sklopi oziroma teme
Težišče 1: Ukrepi in aktivnosti na področju vzgoje,
izobraževanja in raziskovanja
1.1 Tematski sklop: Motivacija za učenje
in kakovost procesov poučevanja
1.1.1 Naslov teme: Spodbudno učno okolje za motivirano
učenje in kakovostno znanje
Cilji:
- Na podlagi analize dejavnikov učnega okolja, poučevanja in pouka v
povezavi z učno motivacijo in znanjem učencev ugotoviti, kako pri pouku
spodbujati motiviranost učencev za učenje in pozitiven odnos do znanja na
posameznih predmetnih področjih in doseganje kakovostnega znanja pri
različnih učencih (npr. učno uspešnih in manj uspešnih, pri učencih iz
družin nižjega, srednjega ter višjega socioekonomskega položaja, pri učencih
priseljencev in slovenskih učencih; pri učencih na različnih stopnjah
izobraževanja);
- Na podlagi analize medgeneracijskih razlik v učnem okolju, poučevanju in
učni motivaciji v povezavi z znanjem učencev v Sloveniji (analiza časovnih
trendov) ugotoviti, katere dejavnike v učnem okolju in poučevanju v sodobni
slovenski šoli bi bilo smiselno okrepiti oz. izboljšati, da bi zagotovili
kakovost učnih procesov, pozitiven odnos do znanja in kakovostno znanje
prihodnjih generacij otrok, ki se šolajo v Sloveniji;
- Na podlagi analize povezanosti učnega okolja, poučevanja, učne
motivacije in dosežkov učencev v različnih državah, ki so s Slovenijo
primerljive (npr. države EU), ugotoviti, kateri so ključni elementi
kakovosti učnih procesov, ki vodijo do kakovostnega znanja in pozitivnega
odnosa do znanja otrok na različnih stopnjah izobraževanja;
- Oblikovati nabor procesnih kazalnikov kakovosti vzgojno-izobraževalnega
sistema, ki bo omogočil spremljanje in vrednotenje na ravni posameznih šol,
na ravni posameznih stopenj izobraževanja ter na ravni celotnega vzgojno
izobraževalnega sistema.
1.2 Tematski sklop: Nesnovna kulturna
dediščina in izobraževanje
1.2.1 Naslov teme: Slovenske pravljice v izobraževanju
Cilji:
- Umestitev slovenskega literarnega izročila (literarnega in
tradicijskega) v izobraževalne programe od vrtca do srednje šole;
- Oblikovati predloge za podroben načrt literarnih vsebin v učbenikih,
založniški dejavnosti (zbirke pravljic, slikanice);
- Didaktična diseminacija v razširjeni informacijsko-komunikacijski
strukturi: izbor in posodobitev literarnega izročila (književnega in
tradicijskega) v učbenikih, berilih, založništvu (slikanice, različne zbirke
idr.) in sodobnih medijih (e-aplikacije);
- Povezovanje z mednarodno literarno dediščino - poznavanje vezi slovenske
z evropsko literarno dediščino.
1.3 Tematski sklop: Vključevanje Romov v
izobraževalni sistem
1.3.1 Naslov teme: Vključenost Romov v srednješolsko in
visokošolsko izobraževanje ter izobraževanje odraslih
Cilji:
- Kvantitativni pregled stanja: pridobiti informacije/ocene o številu
Romov, vključenih v srednješolsko in univerzitetno izobraževanje ter
izobraževanje odraslih in informacije o uspešnosti Romov v srednješolskem,
univerzitetnem in izobraževanju odraslih;
- Raziskati dejavnike, ki vplivajo na vključenost Romov v
srednješolske/univerzitetne programe, da nadaljujejo svojo izobraževalno
pot, in dejavnike, ki so jim sploh omogočili priti do te stopnje, da imajo
možnost nadaljevati z izobraževanjem;
- Identificirati probleme in ovire, s katerimi se srečujejo romski dijaki
in študentje, in preučiti možnosti za odpravo ali ublažitev teh problemov in
ovir;
- Odnos srednješolskih in univerzitetnih ustanov do vključevanja Romov:
pridobiti informacije o morebitnih prilagoditvah srednješolskih in
univerzitetnih ustanov romskim dijakom/študentom, učna pomoč romskim
dijakom/študentom;
- Pridobiti informacije o percepcijah romskih dijakov/študentov glede
njihove vključenosti v srednješolsko ali univerzitetno izobraževanje oz.
izobraževanje odraslih, o sprejetosti s strani drugih dijakov/študentov, s
strani učiteljev/profesorjev ter proučiti želje in poklicne aspiracije
romskih dijakov in študentov ter njihove percepcije glede možnosti
zaposlitve po končanem izobraževanju.
1.4 Tematski sklop: Dvojezično
izobraževanje v Prekmurju
1.4.1 Naslov teme: Uresničevanje
ciljev dvojezične vzgoje in izobraževanja na narodnostno mešanem območju v
Prekmurju
Cilja:
- Ugotoviti in analizirati prispevek dvojezičnega izobraževanja v
Prekmurju k uresničevanju institucionalne dvojezičnosti na narodno mešanem
območju, kot jo predpisuje zakonodaja;
- Ugotoviti pomen madžarskega jezika za posameznika v nadaljevanju šolanja
in v vključevanju v poklicno življenje in družbeno okolje.
1.5 Tematski sklop: Izobraževanje,
raziskovanje
1.5.1 Naslov teme: Enakost spolov
na področju izobraževanja
Cilji:
- Predlogi za sistematično spremljanje vpisa v študijske programe, ki
izobražujejo pedagoški kader z vidika vključenosti obeh spolov v te
programe;
- Analizirati študijske programe in kurikule z vidika vključenosti
tematik enakosti spolov v navedene študijske programe ter ugotavljati in
poročati o napredku ali nazadovanju povezanim z omenjenimi problematikam
enakosti spolov;
- Vključevanje tematike enakosti spolov v stalna strokovna izpopolnjevanja
vsega pedagoškega kadra na vseh ravneh izobraževanja;
- Predlogi za sistematično zbiranje spolno razlikovane podatke o
zaposlenih (pedagoški kader) in njihovemu napredovanju na področju
izobraževanja na vseh ravneh;
- Seznanjati širšo strokovno in laično javnost o izsledkih in jih
senzibilizirati v smeri razumevanja pomena enakosti spolov.
1.5.2 Naslov teme: Analiza
učinkovitosti vlaganj v raziskovalno-razvojno dejavnost v Sloveniji
Cilji:
- Analiza učinkovitosti vlaganj v raziskovalno-razvojno dejavnost;
- Analiza (ne)upravičenosti davčnih olajšav za raziskovalno-razvojno
dejavnost in njihov vpliv na RR dejavnost gospodarskih subjektov;
- Pomen vlaganj v RR dejavnost za gospodarsko rast;
- Analiza učinkov vlaganj na RR dejavnost glede na velikost podjetja,
področje itd.
1.6 Tematski sklop: Šport
1.6.1 Naslov teme: Razvoj
poročilnega sistema za prikazovanje telesnega in gibalnega razvoja posameznika
in celotne populacije
Cilji:
- Identifikacija odstopanj v telesnem in gibalnem razvoju otrok;
- Analiza odstopanj glede na predhoden individualni razvoj in v primerjavi
z vrstniki;
- Predstavitev analize ključnim deležnikom (učiteljem, vodstvu šole,
staršem, šolskemu zdravniku, vodstvu lokalne skupnosti);
- Zasnova intervencijskih programov za izboljšanje telesne zmogljivosti
otrok.
1.7 Tematski sklop: Soočanje javnega šolskega sistema z
rastočimi izzivi religijsko in svetovnonazorsko pluralne družbe
1.7.1 Naslov teme: Priprava strokovno utemeljenih izhodišč
za učinkovito soočanje javnega šolskega sistema z rastočimi izzivi religijsko in
svetovnonazorsko pluralne družbe
Cilja:
- Analizirati mednarodna teoretična in praktična izhodišča pri umeščanju
religioznih vprašanj v vzgojno-izobraževalni sistem;
- Oblikovanje konceptualnih izhodišč in temeljnih smernic v kontekstu
religijske in svetovnonazorske pluralizacije znotraj vzgojno-
izobraževalnega sistema.
Težišče 2: Slovenci zunaj Republike Slovenije
2.1 Tematski sklop: Ozaveščenost širše
slovenske javnosti glede problematike slovenstva zunaj Republike Slovenije
2.1.1 Naslov teme: Dejanska in potrebna prisotnost tematike
slovenskega zamejstva v učnih načrtih v osnovnih in srednjih šolah v Republiki
Sloveniji - Vsebinske zasnove za re-valvacijo vloge tematike zamejstva v učnih
načrtih v osnovnih in srednjih šolah
Cilji:
- Preučiti trenutno navzočnost omenjenih tematik v učnih načrtih in njeno
dejansko izvajanje;
- Analiza stopnje poznavanja omenjene tematike med populacijo višjih
razredov osnovnih šol in vseh letnikov srednje šole, pa tudi med najširšimi
sloji prebivalstva Republike Slovenije;
- Pripraviti vsebinsko zasnovo za dopolnitev in dejansko implementacijo
vsebin v učnih načrtih;
- Preučiti vpliv obstoječih učnih načrtov na poznavanje zamejske tematike
med populacijo v osnovnih in srednjih šolah;
- Dopolniti obstoječe učne načrte v osnovnih in srednjih šolah v vsebinah,
ki obravnavajo tematiko slovenskega zamejstva.
2.1.2 Naslov teme: Dejanska in potrebna prisotnost tematike
slovenskega izseljenstva v učnih načrtih v osnovnih in srednjih šolah
Republike Slovenije - Vsebinske zasnove za re-valvacijo vloge tematike
izseljenstva v učnih načrtih v osnovnih in srednjih šolah
Cilji:
- Preučiti trenutno navzočnost omenjenih tematik v učnih načrtih in njeno
dejansko izvajanje;
- Analiza stopnje poznavanja omenjene tematike med populacijo višjih
razredov osnovnih šol in vseh letnikov srednje šole, pa tudi med najširšimi
sloji prebivalstva Republike Slovenije;
- Pripraviti vsebinsko zasnovo za dopolnitev in dejansko implementacijo
vsebin v učnih načrtih;
- Preučiti vpliv obstoječih učnih načrtov na poznavanje izseljenske
tematike med populacijo v osnovnih in srednjih šolah;
- Dopolniti obstoječe učne načrte v osnovnih in srednjih šolah v vsebinah,
ki obravnavajo tematiko Slovencev v izseljenstvu.
Težišče 3: Krepitev in varovanje zdravja ter optimizacija
zdravstvene oskrbe
3.1 Tematski sklop: Povezovanje ukrepov za preprečevanje
bolezni
3.1.1 Naslov teme: Pismenost na
področju duševnega zdravja v Sloveniji, destigmatizacjia duševnih težav in
determinante iskanja pomoči v primeru duševne stiske
Cilji:
- Analiza stopnje pismenosti na področju duševnega zdravja v Sloveniji
(poznavanje duševnih bolezni, znakov, načinov zdravljenja…);
- Analiza determinant, ki vplivajo na iskanje pomoči;
- Razvoj in predlogi ukrepov za povečevanje pismenosti na področju
duševnega zdravja (npr. prva psihološka pomoč).
3.1.2 Naslov teme: Prevalenca in dolgoročni vplivi
obremenjujočih izkušenj v otroštvu na funkcioniranje v odraslosti
Cilji:
- Analiza stanja obremenjujočih izkušenj v otroštvu med odraslimi
prebivalci Slovenije – nacionalna raziskava;
- Ugotavljanje povezav med obremenjujočimi izkušnjami in različnimi izidi
funkcioniranja v odraslosti;
- Preprečevati oz. zmanjševati potencialno obremenjujoče izkušnje v
otroštvu in mladostništvu in posledice v odraslosti;
- Zmanjševati škodo potencialno obremenjujočih izkušenj v otroštvu in
mladostništvu za socialno-ekonomski položaj, zdravje in druge vidike;
- Prepoznati in krepiti varovalne dejavnike;
- Hitro in učinkovito prepoznavati ljudi s takšnimi izkušnjami;
- Seznanitev različnih javnosti z ugotovitvami;
- Usmeritve za nadaljnje delo na tem področju v Sloveniji.
3.1.3 Naslov teme: Zgodnja diagnostika uroloških rakov v
Sloveniji - analiza stanja in predlog ukrepov za izboljšavo
Cilji:
- Priprava celovite analize obstoječega stanja na področju zgodnje
diagnostike uroloških rakov na primarnem zdravstvenem nivoju ter na osnovi
tega predlogi za izboljšanje stanja;
- Analiza diagnostičnih postopkov ter napotitev na sekundarni/terciarni
zdravstveni nivo za pričetek prvega zdravljenja v letu 2014;
- Na osnovi analize stanja ter ugotovljenih dejstev predlogi za izboljšavo
zatečenega stanja.
3.1.4 Naslov teme: Analiza podatkov o kakovosti pitne vode
iz lastne oskrbe s pitno vodo
Cilji:
- Analiza stanja spremljanja kakovosti pitne vode iz lastne oskrbe s pitno
vodo (LOPV);
- Oblikovanje podatkovne baze o kakovosti pitne vode iz LOPV za področja,
kjer se izvaja državni monitoring;
- Oblikovanje podatkovne baze o kakovosti pitne vode iz LOPV za področja,
kjer se ne izvaja državni monitoring (podatki lokalnih skupnosti,
medresorska povezljivost podatkov);
- Oblikovanje celovitega seznama nosilcev vodne pravice (dovoljenja) za
lastno oskrbo s pitno vodo;
- Podpora izvajanju Akcijskega načrta za izvajanje Strategije RS za
zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem;
- Naključno preskušanje kakovosti pitne vode iz LOPV, kjer ne obstaja
nobenih podatkov o kakovosti pitne vode;
- Priprava predlogov za izboljšanje varnosti za zagotavljanje varnosti
pitne vode iz LOPV.
3.1.5 Naslov teme: Analiza o ustnem zdravju prebivalcev
Slovenije
Cilji:
- Ugotavljanje stanja na področju ustnega zdravja, ter izboljšanje zdravje
ust prebivalcev Slovenije z usklajeno podporo (informiranje, svetovanje in
učenje veščin vzdrževanja zdravja z ustrezno prehrano) za vse populacijske
skupine pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti;
- Vzpostaviti enoten sistem izobraževanja vseh zdravstvenih delavcev v
zvezi z ustnim zdravjem ter pripraviti vsebine in jih enotno uvesti v
izvajanje vzgoje za zdravje in zdravstvene nege na vseh ravneh in za vse
populacijske skupine;
- Vzpostavitev sistema spremljanja oralnega zdravja v skladu z evropskimi
smernicami in nacionalnimi potrebami (pripravljen vprašalnik, metodologija),
pripravljeni izhodiščni rezultati pilota.
3.1.6 Naslov teme: Analize spolnega vedenja, poučenosti,
stališč in zdravja v zvezi s spolnostjo prebivalcev Slovenije
Cilji:
- Podpora izvajanju Nacionalne strategije preprečevanja in obvladovanja
okužbe s HIV 2017-2025 (Vlada RS, april 2017) v zvezi s prednostnim
področjem »preprečevanje okužbe s HIV« in 1. ciljem »preprečevanje prenosa s
spolnimi odnosi«;
- Spolno vedenje, vključno s številom spolnih partnerjev v različnih
obdobjih življenja, plačevanjem za spolnost, spolnimi praksami (vaginalni,
oralni, analni spolni odnosi in masturbacija), uporabo kondoma in
kontracepcije itd.;
- Determinante različnih vedenjskih vzorcev povezanih s povišanim
tveganjem za okužbo s HIV ali spolno prenesenih okužb;
- Poučenost o spolnosti, okužbi s HIV in drugih spolno prenesenih okužbah;
- Stališča v zvezi s spolnostjo;
- Porazdelitev in determinante spolno prenesenih okužb.
3.1.7 Naslov teme: Izvedba demonstracijskega projekta
predekspozicijske profilakse med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi
Cilji:
- Priprava protokola za oceno izvedljivosti, stroškov, in varnosti
predekspozicijske profilakse za skupino slovenskih moških, ki imajo spolne
odnose z moškimi in imajo izjemno veliko tveganje za okužbo s HIV;
- Pridobitev soglasja Komisije RS za medicinsko etiko;
- Priprava kriterijev za vključevanje (npr. moških starejših od 18 let,
ki imajo spolne odnose z moškimi, MSM, z zelo tveganim obnašanjem za okužbo
s HIV itd.);
- Analiza podatkov in poročilo o oceni izvedljivosti, stroškov, in
varnosti predekspozicijske profilakse.
3.1.8 Naslov teme: Ocena zdravstvenih tveganj zaradi
izpostavljenosti otrok virom nizkofrekvenčnih električnih in magnetnih (EM) polj
v Sloveniji
Cilji:
- Pripraviti predloge za oblikovalce politik za pomoč pri odločanju na
področju zdravja in okolja, umeščanja novih virov sevanj v bližino vzgojno
izobraževalnih ustanov v Sloveniji ter ukrepe za zmanjševanje tveganj za
zdravje otrok in mladostnikov zaradi izpostavljenosti elektromagnetnih
sevanj;
- Analizirati izpostavljenosti določenih posebej občutljivih skupin
prebivalstva - posebno otrok v starosti do 15 let v različnih mikrookoljih
v bližini transformatorskih postaj, VN daljnovodov in različnih električnih
in elektronskih naprav doma. Posnetek stanja tako časovne kot tudi osebne
izpostavljenosti NF električnim in magnetnim poljem;
- Določiti inducirana električna polja v tkivih v prenatalnem in
postnatalnem obdobju z numerično dozimetrijo za različne modele fetusa
(nosečnica v 26. in 30. tednu) in otrok (5, 8 in 11 let starosti) zaradi
sočasne izpostavljenosti magnetnim in električnim poljem omrežne frekvence
50 Hz ter harmonskim komponentam do 800 Hz v bližini transformatorskih
postaj, visokonapetostnih daljnovodov in podzemnih kablovodov;
- Izdelati karto obremenjenosti okolja z nizkofrekvenčnim magnetnim poljem
na območju celotne Slovenije zaradi obratovanja visokonapetostnih
daljnovodov;
- Razviti algoritem za oceno izpostavljenosti otrok letnim povprečnim
vrednostim magnetnega polja na podlagi podatkov o prebivališču. Algoritem
naj pri ocenjevanju letne povprečne vrednosti izpostavljenosti upošteva
podatke o elektroenergetski infrastrukturi v bližini, rezultate numeričnih
izračunov sevalnih obremenitev transformatorskih postaj, visokonapetostnih
daljnovodov in podzemnih kablovodov, rezultate trajnih meritev in vse druge
razpoložljive podatke;
- Izvesti geografsko analizo bremena raka v Sloveniji s poudarkom na
otroških levkemija, možganskih tumorjev in vseh otroških rakov skupaj v
Sloveniji za obdobje zadnjih 50 let ter analizirati povezavo z
nizkofrekvenčnimi magnetnimi polji. Ob upoštevanju povprečnih letnih
vrednosti magnetnega polja in podatkov iz Registra raka Republike Slovenije
ugotoviti, koliko je povečano tveganje raka pri otrocih, ki živijo na
območjih, kjer je izpostavljenost magnetnim poljem večja od 0.4 μT, in
oceniti, koliko primerov levkemij pri otrocih bi lahko pripisali
izpostavljenosti nizkofrekvenčnim magnetnim poljem v zadnjih desetih letih,
če je povezava med izpostavljenostjo in pojavom bolezni vzročna;
- Pripraviti program strategije komuniciranja in ozaveščanja javnosti o
problematiki EMS in zdravstvenih tveganjih s posebnim poudarkom na otrocih
v pre in postnatalnem obdobju;
- Podrobno analizirati izpostavljenost (trajne meritve (24/7) v vzgojno
izobraževalnih ustanovah v Sloveniji in meritve osebne izpostavljenosti)
otrok magnetnim poljem omrežne frekvence 50 Hz, harmonskih komponent do 800
Hz ter visokofrekvenčnih sevanj glede na bližino stacionarnih virov sevanja
(daljnovodi, trafo postaje, brezžični sistemi, wifi ruterji, …).
3.1.9 Naslov teme: Pregled stališč, znanja, vedenj in
delovanja glede elektronskih cigaret med zdravstvenimi delavci, ki delajo na
področju preventivne zdravstvene dejavnosti in opuščanja kajenja
Cilji:
- Zbrati mednarodno literaturo o stališčih, znanju in vedenjih
zdravstvenih delavcev glede elektronskih cigaret;
- Zbrati podatke o stališčih, znanju, vedenjih in delovanju glede
elektronskih cigaret v izbrani skupini zdravstvenih delavcev, to je tistih,
ki delajo na področju preventivne zdravstvene dejavnosti in opuščanja
kajenja v Sloveniji (zdravstveno vzgojni centri/centri za krepitev zdravja,
referenčne ambulante družinske medicine, patronažno zdravstveno varstvo,
rehabilitacija bolnikov z boleznimi srca in ožilja);
- Pripraviti poročilo raziskave s predlogi ukrepov in članek za objavo;
- Pripraviti izobraževalno gradivo in aktivnosti glede elektronskih
cigaret za zdravstvene delavce, ki delajo na področju preventivne
zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.
3.2 Tematski sklop: Razvoj in optimizacija služb v
zdravstveni dejavnosti
3.2.1 Naslov teme: Analiza stanja in ocena kadrovskih potreb
za izvajanje zdravljenje raka v Republiki Sloveniji
Cilja:
- Analiza obstoječega zdravstvenega osebja (zdravniki in zdravstvena nega)
za zdravljenje raka v Republiki Sloveniji (radioterapija, kirurško
zdravljenje, zdravljenje z zdravili) za leto 2017;
- Projekcija zahtevanega zdravstvenega osebja (zdravniki in zdravstvena
nega) za obdobje 2018 do 2021 ob upoštevanju trendov incidence in novih, z
dokazi podprtih terapij.
3.2.2 Naslov teme: Varnost zdravstvenega osebja pri
obravnavi bolnikov
Cilji:
- Natančneje ugotoviti razširjenost nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu in
postaviti okvir za funkcionalno izobraževanje za prepoznavanje nasilnega
vedenja in ustrezno ukrepanje;
- Pripraviti model funkcionalnega izobraževanja prepoznavanja nasilnega
vedenja in ustreznega ukrepanja;
- Izvesti pilotni projekt funkcionalnega usposabljanja in pridobiti
preliminarne rezultate uspešnosti pilotnega projekta;
- Pripraviti predlog ukrepov in rednega izobraževanja zaposlenih na
področju obvladovanja nasilja.
Težišče 4: Ugotavljanje izpostavljenosti ljudi in okolja
kemikalijam
4.1 Tematski sklop:
Pridobivanje podatkov za pripravo ukrepov za zmanjševanje tveganj za ljudi in
okolje zaradi kemikalij
4.1.1 Naslov teme: Izvajanje evropske
kemijske zakonodaje REACH na osnovi znanstvenih ugotovitev o učinkih nevarnih
kemikalij za ljudi in okolje
Cilji:
- Izvajanje Evropske kemijske zakonodaje REACH (registracija, evalvacija,
avtorizacija in omejitve kemikalij), s poudarkom na raziskavah
nevrotoksičnosti;
- Identifikacija in karakterizacija ene ali več snovi z nevrotoksičnimi
učinki;
- Priprava dosjeja XV za vključitev snovi na kandidatno listo snovi v
skladu z Uredbo REACH ali priprava drugih ukrepov za zmanjševanje tveganja
za zdravje človeka in okolje;
- Priprava predloga povezovanja akademskega okolja in regulatornih teles
– odločevalcev v državni upravi RS (predvsem Urada RS za kemikalije).
4.1.2 Naslov teme: Izdelava strokovnih
podlag, potrebnih za revizijo nacionalnega izvedbenega načrta po 7. členu
Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih
Cilji:
- Priprava posnetka stanja za nove POPs kemikalije v Sloveniji za potrebe
revizije izvedbenega načrta po Stockholmski konvenciji o obstojnih
organskih onesnaževalih UNEP:http://chm.pops.int/TheConvention/ThePOPs/
TheNewPOPs/tabid/2511/Default.aspx;
- Izpolnjevanje obveznosti po Stockholmski konvenciji o obstojnih
organskih onesnaževalih;
- Izpolnjevanje obveznosti po EU Uredbi (EU) št. 850/2004 o obstojnih
organskih onesnaževalih;
- Identifikacija področij in možnih ukrepov zmanjševanja izpostavljenosti
novim POPs kemikalijam;
- Identifikacija odpadkov, ki vsebujejo POPs snovi in predlog ravnanja z
njimi.
4.1.3 Naslov teme: Poskus interpretacije rezultatov
biomonitoringa v povezavi s podatki o onesnaženosti okolja, s poudarkom na
onesnaženosti zraka in oceni potencialnih vplivov teh onesnažil na zdravje
prebivalcev
Cilji:
- Izvajanje zakonodaje na področju spremljanja in vrednotenja kakovosti
zunanjega zraka (Uredba o kakovosti zunanjega zraka. (Uradni list RS, št.
9/11, 8/15), Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policiklicnih
aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 39/06),
Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega
zraka in cistejšem zraku za Evropo (Uradni list Evropske unije, L152);
- Izvajanje Evropske kemijske zakonodaje REACH (registracija, evalvacija,
avtorizacija in omejitve kemikalij), ki temelji na raziskavah
izpostavljenosti snovem v okolju;
- Izvajanje 51. a člena Zakona o kemikalijah za namen določanja
nacionalnih prioritet;
- dopolnile raziskave k Evropski iniciativi za humani biomonitoring
(EHBMI) oziroma projektu HBM4EU;
- Raziskava kumulativne izpostavljenosti prebivalcev onesnažilom preko
življenjskega okolja, predvsem preko onesnaženega zraka, ki predstavlja
tveganje za zdravje, s pomočjo humanega biomonitoringa v izbrani populaciji
prebivalcev, za namen preverjanja učinkovitosti že sprejetih ukrepov ter kot
podpora za sprejemanje novih ukrepov;
- Priprava metodologije za interpretacijo obstoječih rezultatov
biomonitoringa s poudarkom na povezavi s podatki o onesnaženosti zraka,
oceni izpostavljenosti onesnažilom iz zraka ter oceni njihovih potencialnih
vplivov na zdravje;
- Priprava predlogov oblikovalcem politik za pomoč pri odločanju na
področju zdravja in okolja ter pri pripravi ukrepov za zmanjševanje tveganj
za zdravje zaradi onesnaženega zraka.
Težišče 5: Regionalni razvoj: povezovanje ukrepov za
doseganje trajnostnega razvoja in spodbujanje povečanja konkurenčnosti
slovenskega turizma
5.1 Tematski sklop: Trajnostni razvoj
5.1.1 Naslov teme: Postavitev
metodologije za popis poslovnih con in subjektov inovativnega okolja
(inkubatorjev – podjetniških, univerzitetnih, tehnoloških parkov, so-delo
(co-working), pospeševalnikov itd.) na območju Slovenije, izvedba terenskega
popisa in vzpostavitev ažurne evidence
Cilji:
- Vzpostaviti delujoč sistem spremljanja sprememb poslovnih con in
subjektov inovativnega okolja na območju Slovenije za učinkovitejše načrtovanje
rabe prostora in umeščanje investicij ter privabljanja investitorjev;
- Ažurirati obstoječe in pridobiti dodatne informacije o poslovnih
conah in na tej osnovi identificirati ključne, ki so na nacionalni in
regionalni ravni posebej primerne za investitorje (obstoječe, degradirane,
širitve);
- Ažurirati obstoječe in pridobiti dodatne informacije o subjektih
inovativnega okolja s ciljem izboljšanja ukrepov za spodbujanja podjetništva na
nacionalni in regionalni ravni;
- Pripraviti izhodišča oz. priporočila za usmerjanje razvojnih ukrepov
na področju gospodarskega in prostorskega razvoja za posamezne tipe poslovnih
con po dejavnostih in velikosti, ki naj bi prispevala k učinkovitejšemu
usklajevanju nacionalne, regionalne in lokalne ravni.
5.2 Tematski sklop: Trajnostni turizem
5.2.1 Naslov teme: Analiza nosilnih zmogljivosti turističnih
destinacij v Sloveniji in vzpostavitev modelov upravljanja - Vzpostavitev
trajnostnega modela upravljanja z obiskom
Cilji:
- Pregled obstoječih modelov merjenje nosilnih zmogljivosti turističnih
destinacij in modelov upravljanja z obiskovalci;
- Analiza študije primerov – prikaz različnih vrst destinacij, ki so imele
težave z nosilnimi zmogljivostmi v Sloveniji in primerljivih državah;
- Analiza strateških in nišnih turističnih tokov v Slovenije (pri tem sta
dve možnosti: 1. Na podlagi podatkov, ki že obstajajo, kot na primer na
Tripadvisor-ju in 2. Izvedba primarne kvantitativne raziskave in zbiranje
podatkov na terenu);
- Oblikovanje modela za merjenje nosilnih zmogljivosti turističnih
destinacij v Sloveniji po izbranih tipih (avtomobilski, kolesarski, peš,..);
- Izbor reprezentativnih kriznih točk (con) potencialno prekomernega
obiska turistov in merjenja obremenitev;
- Določitev strateških in nišnih turističnih tokov ter nosilnih
zmogljivosti turističnih destinacij v Sloveniji v izbranih conah in po
tipih;
- Priprava predlogov za ukrepanje in aktivno upravljanje z obiskovalci po
izbranih conah in tipih;
- Priprava strateških smernic in priporočil upravljanja z obiskom za
turistične deležnike z namenom zmanjševanja pritiska turizma na okolje.
5.2.2 Naslov teme: Identifikacija potrebnih znanj in veščin
kadrov za uspešen in konkurenčen slovenski turizem v skladu s sodobnimi trendi,
mednarodno primerljivostjo ter oblikovanje izhodišč in priporočil za posodobitev
programov izobraževanja in usposabljanja, med drugim s poudarkom na varnosti v
turizmu
Cilji:
- Analiza potreb turističnega gospodarstva na področju kadrov;
- Ocena ustreznosti obstoječih izobraževalnih programov glede na potrebe
turističnega gospodarstva in stanju varnosti v turizmu;
- Ocena potreb po dodatnih programih usposabljanja;
- Zaposljivost oseb, ki so končali izobraževalne programe s področja
gostinstva in turizma;
- Priporočila za prenovo programov izobraževanja in usposabljanja na vseh
ravneh in različnih področjih (glede na ugotovljene potrebe turističnega
gospodarstva).
Težišče 6: Sodelovanje v kulturi
6.1 Tematski sklop: Kultura
6.1.1 Naslov teme: Mladi, sodelovanje v kulturi in
digitalizacija vsakdanjega življenja
Cilji:
- Splošni: Ugotoviti ključne vrednote in mejnike v življenjskih potekih,
ki v sodobni družbi sooblikujejo sodelovanje mladih (12–34 let) v kulturi
- Specifični:
- izdelati tipologijo kulturne potrošnje in kulturnega udejstvovanja v
povezavi z vrednotnimi usmeritvami
- analizirati točke prelomov/prehodov v kulturni potrošnji in kulturnem
udejstvovanju z vidika življenjskih potekov (npr. prehodov iz ene stopnje
izobraževanja v drugo, prehoda iz šolanja v zaposlitev/prekarnost, odhoda od
staršev, oblikovanja lastne družine …);
- analizirati motive in ovire za posamezne oblike kulturne potrošnje in
kulturnega udejstvovanja;
- ugotoviti odnos do institucionalne kulturne ponudbe v Sloveniji;
- ugotoviti katera vrsta kulturne potrošnje oz. kulturnega udejstvovanja
in v kolikšni meri poteka prek spleta.
Težišče 7: Okolje in prostor
7.1 Tematski sklop: Trajnostni urbani
razvoj in zemljiška politika
7.1.1 Naslov teme: Integracija celostnih prometnih strategij
in občinskih prostorskih načrtov s celovito obravnavo dostopnosti v prostorskem
načrtovanju
Cilji:
- Analiza in predlog načinov integracije prometne in prostorske
strategije;
- Predlogi tujih pristopov in metodologij integracije, ki jih
mogoče prenesti v slovenski sistem;
- Predlog korakov za izvedbo obravnavane integracije;
- Kriteriji in standardi dostopnosti do prostorskih programov z
različnimi potovalnimi načini.
7.1.2 Naslov teme: Možnosti financiranja in zagotavljanja
komunalne opreme
Cilji:
- Pregled načinov financiranja gradnje nove komunalne opreme v drugih,
primerljivih državah;
- Pregled načinov financiranja oziroma zagotavljanja sredstev za prenovo
obstoječe komunalne opreme oziroma sredstev za ohranitev obstoječe komunalne
opreme v drugih, primerljivih državah;
- Predlogi modelov oziroma metodologij financiranja gradnje nove
komunalne opreme, ki jih je v srednjeročnem obdobju mogoče prenesti v slovenski
sistem;
- Predlogi modelov oziroma metodologij financiranja za prenovo obstoječe
komunalne opreme oziroma zagotavljanja sredstev za ohranitev obstoječe
komunalne opreme, ki jih je v srednjeročnem obdobju mogoče prenesti v
slovenski sistem;
- Primerjalna analiza (SWOT ali druga) ustreznosti vseh predlaganih
modelov za obe predhodni alineji z vidika finančnih učinkov na občinske
proračune, izvajanja investicij v novo komunalno opremo in investicij v
prenovo obstoječe komunalne opreme ter z vidika učinkov za investitorje
oziroma zavezance za plačilo;
- Podaja stroškovne ocene finančnega primanjkljaja sredstev za prenovo
obstoječe komunalne opreme in izgradnjo nove komunalne opreme v
srednjeročnem obdobju na vzorcu 10-ih lokalnih skupnosti;
- Ocena tveganja prisotnosti državne pomoči v smislu 107. člena PDEU.
7.1.3 Naslov teme: Pregled in analiza razvojnih vizij in
potencialov slovenskih mest za opredelitev ključnih ukrepov urbanega razvoja
Cilji:
- Analiza razvojnih vizij in potencialov slovenskih mest;
- Opredelitev prioritetnih področij za spodbujanje in financiranje
urbanega razvoja v Sloveniji;
- Opredelitev ključnih ukrepov urbanega razvoja.
7.2 Tematski sklop: Državni koordinatni
sistem in državna geoinformacijska infrastruktura
7.2.1 Naslov teme: Povečanje zanesljivosti javnih omrežij
gnss signal in 0. red
Cilji:
- Analiza tehničnih problemov pri delovanju omrežij;
- Analiza problemov in izkušenj uporabnikov;
- Predlogi za tehnične izboljšave omrežja SIGNAL in delovanja 0. Mreže;
- Sistematično urejeni predlogi za izboljšanje delovanja Službe za GNSS;
- Predlogi za izboljšanje storitev uporabnikom.
7.3 Tematski sklop: Celovito upravljanje
območij/prostora
7.3.1 Naslov teme: Nadgradnja metodologije določanja območij
nacionalne prepoznavnosti krajine
Cilji:
- Preveriti in nadgraditi že izdelano metodologijo določanja območij
krajine kot območij nacionalne prepoznavnosti. Rezultati naloge bodo
uporabljeni v okviru procesa prenove Strategije prostorskega razvoja
Slovenije (SPRS 2050, Akcijski program za izvajanje SPRS 2030);
- Podrobneje določiti merila in kriterije za opredeljevanje prepoznavnosti
slovenskih krajin. Rezultati naloge bodo uporabljeni za pripravo splošnih in
podrobnejših pravil urejanja prostora v okviru priprave Državnega
prostorskega reda Slovenije (DPR);
- Podrobneje določiti pravila urejanja prostora na območju Triglavskega
narodnega parka.
7.4 Tematski sklop: Trajnostni urbani in
prostorski razvoj, strateško prostorsko načrtovanje
7.4.1 Naslov teme: Celovita demografska analiza s
projekcijami za podeželska in urbana območja krajine
Cilji:
- Zagotovitev strokovnih podlag za pripravo regionalnih prostorskih
planov;
- Identifikacija razlogov za praznjenje nekaterih obmejnih in podeželskih
območij;
- Ocena prihodnjega gibanja značilnosti gospodinjstev – načrtovanje
ustrezne mreže in načina oskrbe s storitvami splošnega pomena.
7.4.2 Naslov teme: Vrednote okolja in prostora 2003–2018
Cilji:
- Poizvedba stopnje usklajenosti med (formalnimi) cilji prostorskega in
okoljskega razvoja RS ter dejanskimi in anticipiranimi vrednotami
posameznikov – prebivalcev RS;
- Identifikacija sedanjih oz. aktualnih življenjsko-stilskih praks, ki se
nanašajo na odnos prebivalstva do rabe prostora in odnosa do okolja ter
primerjava in identificiranje sprememb v obdobju zadnjih 15 let;
- Anticipacija postopno pojavljajočih se življenjsko-stilskih trendov, ki
se nanašajo na odnos prebivalstva do rabe prostora in okolja, primerjava in
identificiranje sprememb v obdobju zadnjih 15 let;
- Longitudinalna primerjava v časovnem intervalu med letoma 2003 in 2018
vrednot, stališč, percepcij, mnenj, vedenj (obnašanj) in prostorskih
»strategij« prebivalstva Slovenije o prostorskih ter okoljskih vprašanjih in
raznovrstnosti (iz)rabe prostora nasploh.
7.5 Tematski sklop: Preventiva pred naravnimi nesrečami in
prilagajanje na podnebne spremembe: zmanjšanje poplavne ogroženosti
7.5.1 Naslov teme: Razvoj metode za
oceno koristi gradbenih in negradbenih ukrepov za zmanjšanje poplavne
ogroženosti
Cilj:
- Izdelati enotno uporabljivo metodo za oceno koristi gradbenih in
negradbenih ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti za pripravo
investicijske dokumentacije skladno z Uredbo o enotni metodologiji za
pripravo in obravnavno investicijske dokumentacije na področju javnih financ
(Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16).
7.6 Tematski sklop: Podnebne spremembe
7.6.1 Naslov teme: Vrednotenje ukrepov za zmanjševanje
emisij TGP v industriji
Cilji:
- Analiza potencialov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v
industriji na področjih energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije
in snovne učinkovitosti na podlagi ankete;
- Analiza scenarijev za zmanjševanje emisij TGP v industriji do leta 2030
s pogledom do leta 2050;
- Analiza učinkov EU ETS sheme, dajatev na emisije CO2 in
drugih ekonomskih instrumentov (in modalitet teh instrumentov) na zmanjšanje
emisij TGP, na doseganje ciljev konkurenčnosti gospodarstva ter drugih
okoljskih, energetskih in makroekonomskih ciljev in učinkov.
Težišče 8: Učinkovito upravljanje nasilne radikalizacije in
sovražnega govora ter učinkovito delovanje pluralne policijske dejavnosti v
Sloveniji
8.1 Tematski sklop: Notranje zadeve in
nacionalna varnost
8.1.1 Naslov teme: Vzroki in upravljanje nasilne
radikalizacije v Sloveniji – vloga različnih deležnikov
Cilji:
- Preučiti pomen, vpliv ter načine izvajanja nasilne radikalizacije v
Sloveniji;
- Ugotoviti katere so ranljive skupine in kateri ukrepi bi bili primerni,
da ta proces preprečimo, ali drugače primerno upravljamo;
- Določiti znake za zgodnjo detekcijo in pravočasno prepoznavanje,
pravilno naslavljanje, razumevanje in odzivanje na nasilno radikalizacijo;
- Oblikovati določljive dejavnike, metode in postopke, ki bi bili uporabni
pri celovitem, ne-represivnem ter več-institucinalnem odzivanju
(deradikalizaciji) v slovenski družbi;
- Identificirati vse za upravljanje radikalizacije pristojne deležnike in
njihove vloge na državni ravni;
- Prepoznavanje dobrih praks in nadgradnja obstoječih spoznanj.
8.1.2 Naslov teme: Sovražni govor na spletnih družbenih
omrežjih v Sloveniji
Cilji:
- Preučiti, kako hitro se spletna družbena omrežja SDO odzovejo na prijave
različnih domnevnih žrtev oz. oškodovancev in državnih organov;
- Ugotoviti, ali odstranijo vsebino določenih skupin, ki razpihujejo
sovraštvo proti ranljivim skupinam, in pod kakšnimi pogoji in merili krojijo
domet svobode izražanje oz. definicijo »sovražnega govora«;
- Raziskati samoregulacijo SDO z vidika načela sorazmernosti svobode
izražanja in njenih omejitev, ki veljajo v Sloveniji;
- Ugotoviti, ali upravičene fizične osebe in javni organi, ki imajo
interes, vsebine tudi shranijo za potrebe kasnejšega dokazovanja v različnih
pravnih postopkih;
- Preučiti in analizirati dostop do podatkov o uporabnikih: civilno pravni
zahtevki in policijski zahtevki in njihova obravnava s strani SDO;
- Odstranitev vsebin: upravičeni vlagatelji, število zahtev/odstranitev,
stopnje odstranitve, analiza meril odstranjevanja;
- Opraviti pregled javnih in delujočih slovenskih skupin, kjer bi poleg
novih strani iskali še sporne vsebine in opravili analizo primerov
sovražnega govora teh skupin;
- Opraviti analizo prijav na spletne prijavne točke v Sloveniji, prijav na
policijo, ODT in analizo vseh kazenskih sodb o sovražnem govoru preko SDO;
- Fenomenologija sovražnega govora na SDO v Sloveniji: katera omrežja,
analiza spornih vsebin za izbrano obdobje, za izbrana SDO najbolj
uporabljena v Sloveniji;
- Primerjalna kazensko pravna analiza sodelovanja med spletnimi družbenimi
omrežji na eni strani ter policijo in zasebnimi upravičenci v državah
članicah EU;
- Poiskati ločnico med sovražnim govorom v širšem, t.j.
sociološko-družbenem pomenu, in v ožjem, t.j. kazensko pravnem pomenu, ter s
tem povezano ustrezno ločnico oziroma razmejitev med prekrškom in kaznivim
dejanjem.
8.1.3 Naslov teme: Policija in pluralizacija policijske
dejavnosti v Sloveniji: krepitev zavedanja lokalnih skupnosti za soodvisnost pri
zagotavljanju varnosti med različnimi deležniki
Cilji:
- Oceniti in analizirati trenutno stanje v Sloveniji na področju delovanja
institucij pluralne policijske dejavnosti (obstoj, zakonska regulativa,
stopnja medsebojne povezanosti…) in ugotoviti možnosti za sinergične učinke
pri zagotavljanju varnosti prebivalcev;
- Določitev potrebnih kompetenc in programov za krepitev teh kompetenc
policistov, ki delujejo v sistemu pluralne policijske dejavnosti –
opredelitev modela izobraževanja (uporabnega v okviru Policijske akademije)
in usposabljanja (uporabnega v okviru procesov usposabljanja in
izpopolnjevanja) in morebitna posledična posodobitev obstoječih programov
izobraževanja in usposabljanja;
- Ugotavljanje javnega mnenja prebivalcev Slovenije o zaupanju in pomenu
institucij pluralne policijske dejavnosti in ugotavljanje percepcije o
vrstah varnostnih problemov z vidika prebivalcev Sloveniji;
- Opredelitev modela usposabljanja vseh deležnikov pluralne policijske
dejavnosti z vidika reševanja varnostnih problemov v skupnosti; razvoj SARA
modela za vse deležnike, ki so odgovorni za reševanje varnostnih problemov v
lokalnih skupnostih in posledična posodobitev programov usposabljanj, ki jih
policija izvaja za npr. občinske redarje, varnostnike, okoljevarstven
nadzornike, itd.
Težišče 9: Učinkovita in cenejša država
9.1 Tematski sklop: Strateški
razvoj delovanja nacionalnega sistema varnosti cestnega prometa
9.1.1 Naslov teme: Raziskava dejavnikov varnosti cestnega
prometa
Cilji:
- Pregled in ocena stanja varnosti cestnega prometa;
- Z evalvacijo ugotoviti pomanjkljivosti delovanja sistema varnosti
cestnega prometa;
- Ugotovitev vzrokov za stanje varnosti cestnega prometa;
- Opredelitev ključnih ukrepov za večjo varnost cestnega prometa;
- Izboljšanje preventivnega delovanja na področju varnosti cestnega
prometa.
Težišče 10: Razvoj in načrtovanje spremljanja rabe energije
preko povezovanja različnih podatkovnih baz in inovativne tehnologije v
železniški infrastrukturi
10.1 Tematski sklop: Implementacija trajnostnega pristopa v
energetski in železniški infrastrukturi z uporabo inovativnih tehnologij in
materialov
10.1.1 Naslov teme: Razvoj in načrtovanje spremljanja rabe
energije preko povezovanja različnih podatkovnih baz
Cilji:
- Pregledno in ažurno spremljanje stanja rabe energije na področju rabe
energije (posebej področja ogrevanja in hlajenja) v Sloveniji in priprava
ažurne »žive« toplotne karte Slovenije;
- Učinkovito in pregledno spremljanje rabe energije in spremljanje
doseganja ciljev URE in OVE;
- Dosegljivost realnih podatkov iz različnih baz v realnem času;
- Komplementarnost podatkov iz različnih baz;
- Pravilno in celovito ocenjevanje potencialov URE in OVE.
10.1.2 Naslov teme: Razvoj inovativnega železniškega pragu
Cilji:
- Preiskave in optimizacija sodobnih veziv in polnil za železniške
pragove;
- Izvedba eksperimentalnih meritev na kritičnih odsekih železniških prog z
namenom pridobitve podatkov o dejanskih obtežbah in vplivih na pragove;
- Razvoj numeričnih modelov za simulacijo obnašanja pragov pod predvideno
obtežbo;
- Razvoj konstrukcijskih detajlov, s katerimi bi omejili tveganja zaradi
izjemnih dogodkov;
- Razvoj inovativno zasnovanih pragov, ki bodo vključevali najnovejša
spoznanja s področja sodobnih materialov in razvitih numeričnih modelov ter
rezultatov opravljenih ekperimentalnih raziskav;
- Eksperimentalne in numerične raziskave obstoječih in novo razvitih
železniških pragov.
Težišče 11: Krepitev zaupanja v pravosodne institucije
11.1 Tematski sklop: Empirična
podpora oblikovanju ustrezne politike na področju kazenskega postopka
11.1.1 Naslov teme: Implementacija
določb Zakona o kazenskem postopku v praksi - izdelava metodološkega okvira za
izboljšanje sistematičnega spremljanja implementacije in empirična analiza
najbolj občutljivih institutov v praksi
Cilji:
- Po delnem vzoru implementacijskega spremljanja insolvenčne in stečajne
zakonodaje vzpostaviti pregleden nabor ključnih kvantitativnih indikatorjev
za stalno spremljanje kazenskega postopka in jih povezati v koherentno
celoto;
- Na podlagi konkretnih poravnavanj, priznanj krivde in kaznovalnih
nalogov preveriti ali so tovrstni instituti res nagnjeni predvsem v škodo
socialno šibkejšega sloja prebivalstva;
- Oceniti učinkovitost uporabe instituta odvzema premoženjske koristi,
pridobljene s kaznivim dejanjem, vključno z začasnim zavarovanjem (po ZKP)
ter primerjava z učinkovitostjo odvzema premoženja nezakonitega izvora (po
ZOPNI);
- Na podlagi števila zavrženj kazenskih ovadb osvetliti naravo in
vsebinsko argumentiranost zavrženj;
- Z vidika interesov oškodovanca oz. žrtve oceniti delovanje prevzema
pregona in uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku,
oziroma v pravdnem postopku, če ga sodišče napoti na pravdo, ter po
spremembi ZKP na podlagi števila obravnavanih žrtev v kazenskem postopku
oceniti delovanje prenovljenega sistema obravnave in položaja žrtev v
kazenskem postopku (implementacija novele ZKP-N) ter identificirati
morebitna področja za dodatno nadgradnjo;
- Na podlagi števila zbiranj obvestil in zaslišanj v predkazenskem
postopku po obstoječi ureditvi oceniti uporabo instituta ter po spremembi
ZKP, na podlagi števila zaslišanj osumljencev in prič pred policijo oziroma
državnim tožilcem, oceniti uporabo in morebitne pomanjkljivosti tega
instituta v praksi (implementacija novele ZKP-N);
- Oceniti uporabo instituta sodne preiskave v razmerju do posameznih
preiskovalnih dejanj ter po spremembi ZKP (ZKP-N), na podlagi števila zahtev
za preiskavo oziroma posameznih preiskovalnih dejanj, oceniti vpliv sprememb
z novelo ZKP-N na pogostejšo uporabo posameznih preiskovalnih dejanj in
posledično predvidenim skrajšanjem časa predkazenskega postopka do vložitve
obtožnice ter s tem tudi oceniti potencial in potrebo po nadaljnjem
reformiranju kazenskega postopka v smeri policijsko-tožilske preiskave.
Težišče 12: Izboljševanje delovanja trga dela
12.1 Tematski sklop: Zmanjševanje segmentacije na trgu dela
in zagotavljanje dostojnega dela za vse
12.1.1 Naslov teme: Pravni, ekonomski,
socialni in zdravstveno varstveni vidiki prekarnega dela
Cilja:
- Pridobiti celovit vpogled v prekarno delo in učinke, ki jih ima takšno
delo na posameznika in družbo v celoti;
- Pridobiti podlago za oblikovanje ukrepov za omejevanje negativnih
učinkov prekarnosti z vidika pravnega, ekonomskega, socialnega in
zdravstvenega varstva.
3. Okvirna višina sredstev
Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša
3.181.200,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva
v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu agencije.
Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja projektov:
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije |
1.487.350,00 |
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport |
167.000,00 |
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu |
20.000,00 |
Ministrstvo za zdravje |
433.500,00 |
Urad RS za kemikalije |
80.000,00 |
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo |
112.300,00 |
Ministrstvo za kulturo |
32.000,00 |
Ministrstvo za okolje in prostor |
396.950,00 |
Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike
Slovenije |
35.000,00 |
Ministrstvo za notranje zadeve |
75.000,00 |
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa |
21.600,00 |
Ministrstvo za infrastrukturo |
170.500,00 |
Ministrstvo za pravosodje |
90.000,00 |
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti |
60.000,00 |
4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije in zasebni
raziskovalci, ki so vpisani v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in
razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca RO) ali v register zasebnih
raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, določene z
Zakonom o
raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06-UPB1,
61/06-ZDru-1 112/07, 9/11, 57/12-ZPOP-1A) in s predpisi agencije.
Če pri prijavi raziskovalne dejavnosti sodeluje več izvajalcev raziskovalne
dejavnosti, je prijavitelj matična RO. Matična RO je tista RO, ki vloži prijavo
raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je
ob podpisu pogodbe zaposlen vodja raziskovalnega projekta.
5. Pogoji
Pogoji javnega razpisa so določeni v
Zakonu o
raziskovalni in razvojni dejavnosti,
Pravilniku o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP),Pravilniku o kriterijih
za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni
list RS, št. 53/16) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o kriterijih),
Metodologiji ocenjevanja prijav za razpise, Metodologiji ocenjevanja in izbora
prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa "CRP
2017" za izvedbo Javnega razpisa v letu 2017, v Usmeritvah
Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa
Ciljnega raziskovalnega programa "CRP 2017" v letu 2017, v Usmeritvah o
spremembi Usmeritev za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa
(CRP) "CRP 2017" v letu 2017 in v Usmeritvah.
Vsi navedeni dokumenti so sestavni del razpisne dokumentacije in so
objavljeni na spletni strani agencije.
5.1 Pogoji za prijavitelje in vodje projekta
Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja
projekta, raziskovalci ter strokovni in tehnični sodelavci.
Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih
raziskovalnih organizacijah, je prijavitelj lahko le tista raziskovalna
organizacija, v kateri je zaposlen vodja raziskovalnega projekta. Prijavitelj
mora imeti z drugimi sodelujočimi raziskovalnimi organizacijami podpisan dogovor
o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.
Kandidat za mladega doktorja je tisti raziskovalec, pri katerem je na dan
izteka roka za oddajo prijav na poziv poteklo največ deset let po letu zagovora
njegovega prvega doktorata. Raziskovalec, ki je že izvajal CRP projekt kot mladi
doktor, ne more več prijaviti CRP projekta kot mladi doktor.
V okviru razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega
raziskovalnega projekta.
5.2 Proste kapacitete in zaposlitev
Vodja projekta in člani projektne skupine morajo imeti za izvajanje
raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na osebo
znaša 1700 ur letno ali 1 FTE) in morajo biti za izvajanje raziskovalne
dejavnosti zaposleni v raziskovalni organizaciji, izvajalki projekta, ali imeti
status zasebnega raziskovalca.
Pogoji glede prostih kapacitet in zaposlitve se preverijo ob podpisu pogodbe.
Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sklepa o izboru
projektov.
5.3 Raziskovalna uspešnost raziskovalcev
Vodja projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo projekta v skladu z 29.
členom Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti in 3. ali 4. členom
Pravilnika o kriterijih.
5.3.1 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo
aplikativnega raziskovalnega projekta:
- Dosega minimalno 40 točk iz znanstvenih objav, ki so določene v
podzakonskem predpisu, ki ureja kazalnike raziskovalne uspešnosti, v zadnjih
petih letih.
- Izkazuje citiranost, kot je določena v 2. točki prvega odstavka
drugega člena, ali ima dokazane prenose lastnih raziskav v prakso (patenti,
implementirane tehnologije, prodani računalniški programi, izvedeni pomembni
objekti ali izdelki ipd.; COBISS tip 2.02, 2.03, 2.04, 2.06, 2.07, 2.12, 2.13,
2.14, 2.15, 2.16, 2.17, 2.20, 2.21 in 2.24) ali dokazano delo na nacionalno
pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki.
- Izkazuje minimalno oceno iz znanstvenih objav (A1) in dokumentiranega
sodelovanja z drugimi financerji (A3) v zadnjih petih letih ter minimalno
število čistih citatov v zadnjih desetih letih.
Vstopni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati raziskovalci, je A1 ≥ 0,3, CI ≥ 1 in
A3 ≥ 0, kjer CI pomeni število čistih citatov.
Kandidati za vodje raziskovalnih projektov morajo izpolnjevati v nadaljevanju
navedene pogoje, ki so določeni z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov.
Raziskovalci, ki imajo status mladih doktorjev, morajo izpolnjevati pogoje za
mlade doktorje, kjer so ti izrecno določeni.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A" ≥ 50 ali osnovni pogoj.
Osnovni pogoj za kandidate za vodje raziskovalnih projektov je:
A1 ≥ A1 minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.
V nadaljevanju so v tabelah prikazani pogoji za vede in posamezna področja.
Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen
drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo
pogoji za vedo.
- Ocena A1
- A1 minimalni je določen v naslednji tabeli:
Veda/področje |
A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje,
Arheologija, Geografija |
0,5 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
- Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni
določen v naslednji tabeli:
Veda/področje |
A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje,
Arheologija, Geografija |
0,4 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
|
|
2. Čisti citati
Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je navedeno v tabelah. Če
področje ni navedeno v tabeli, se zanj uporablja vrednost, ki je določena za
vedo.
- Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje
raziskovalnih projektov določeno v naslednji tabeli:
Veda/področje |
CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
Družboslovje, Arheologija, Geografija |
5 |
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo,
Psihologija, Šport |
15 |
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija |
50 |
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije,
Kemijsko inženirstvo, Energetika, Materiali |
100 |
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija |
200 |
- Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje
raziskovalnih projektov, ki imajo status mladega doktorja, določeno v
naslednji tabeli:
Veda/področje |
CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo |
5 |
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo,
Rastlinska produkcija in predelava, Geografija |
10 |
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika |
20 |
Vodje vseh raziskovalnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da je vrednost
A' več kot 0. Minimalna vrednost A3 je za vodje aplikativnih projektov enaka 0.
Ne glede na vse prejšnje določbe je vstopni pogoj za vodje podoktorskih
projektov, da imajo A1 > 0 in A' > 0.
Za podoktoranda velja, da izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta,
če od zagovora njegovega prvega doktorata niso potekla več kot tri leta
(doktorat v obdobju 2014 – 13. 11. 2017). Podoktorand mora imeti opravljen
zagovor doktorata do 13. 11. 2017. Če je podoktorand izkoristil dopust iz
naslova zavarovanja za starševsko varstvo, pri čemer se za enega otroka upošteva
eno leto, se čas po letu zagovora podaljša nad tri leta. Enako velja za
dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov
odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in zaposlitev
izven raziskovalne dejavnosti, daljšo od treh mesecev.
Kvantitativne ocene za posamezne elemente ocenjevanja (A1 in CI) in za
posamezno znanstveno vedo, ki so opredeljene v Metodologiji, pridobi in izračuna
agencija. Agencija bo za izračun kvantitativne ocene uporabila podatke, ki bodo
vpisani v bazah SICRIS (COBISS) in evidencah agencije na dan zaključka javnega
razpisa (A1) oziroma na dan zadnjega zajema podatkov v bazah SICRIS (COBISS)
pred zaključkom javnega razpisa (CI).
Vse prijave, katerih vodje dosegajo navedene pogoje, agencija posreduje v
ocenjevanje udeležencem CRP.
6. Prijava na javni razpis
Prijavitelji se na razpis prijavijo s prijavno vlogo - obrazcem
ARRS-CRP-JR-Prijava/2017.
Prijavitelji, kjer v prijavi kot izvajalec ali soizvajalec nastopa
gospodarska družba, morajo skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju
raziskovalne dejavnosti, št. 007-7/2015-11 z dne 8. 4. 2017, predložiti tudi
izpolnjen Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARRS-PROJ-CRP-DP-2017.
Prijava na javni razpis se kot Prijavna vloga na obrazcu
ARRS-CRP-JR-Prijava/2017 izpolnjuje na spletnem portalu agencije
eObrazci. Portal
lahko uporabljajo raziskovalci, vpisani v evidence agencije, skrbniki spletnega
portala eObrazci
v RO, zastopniki RO, pooblaščenci zastopnikov RO in dodatni uporabniki. Prijava
na spletni portal
eObrazci je možna na dva načina:
- z digitalnim potrdilom (SIGEN-CA, SIGOV-CA, NLB-CA, POSTArCA ali
HALCOM-CA);
- z uporabniškim imenom in geslom (raziskovalci lahko geslo za prijavo
pridobijo sami s portala
eObrazci, ostalim
uporabnikom geslo dodeli skrbnik eObrazcev v RO ali agencija).
Prijavni obrazec se izpolnjuje v slovenskem jeziku, točke 1, 11, 12, 21.1,
21.2 in 21.3 pa tudi v angleškem jeziku (navedene točke morajo biti izpolnjene v
obeh jezikih).
Prijavitelj v prijavni vlogi označi, ali se vsebina predloga raziskovalnega
projekta šteje za poslovno skrivnost.
7. Kriteriji in merila za ocenjevanje
Pri izboru projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in
potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost
predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.
Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter
izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo CRP, ki je skupaj z
ocenjevalnim listom sestavni del razpisne dokumentacije.
8. Čas trajanja projektov
Predviden začetek izvajanja projektov je 1. 3. 2018.
Projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko projekti
trajajo do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.
9. Izbor raziskovalnih projektov
9.1. Postopek izbora
Prijave bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik o
CRP in Metodologija CRP.
Programski svet sprejme predlog prednostnega seznama skupaj s predlogom
deleža sredstev za izvedbo izbranih projektov posebej za agencijo in posebej za
vsakega drugega udeleženca CRP.
Programski svet predlog prednostnega seznama za agencijo posreduje v sprejem
direktorju agencije. Predlog prednostnega seznama po posameznih udeležencih CRP
pa posreduje v sprejem posameznim udeležencem CRP.
Na podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta, agencija in
udeleženci CRP, sprejmejo obrazložene delne sklepe o izboru prijav za
(so)financiranje raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav
(v nadaljnjem besedilu: delni sklepi).
Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani agencije in udeležencev CRP,
direktor agencije sprejme ugotovitveni Sklep o izboru projektov.
Agencija izda na podlagi Sklepa o izboru projektov prijaviteljem individualno
obvestilo o rezultatih izbora prijav.
9.2. Pravna sredstva
Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v
15 dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor
agencije.
Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
9.3. Spletna stran
Prijavitelj mora po odobritvi projekta na spletnem mestu svoje RO odpreti
posebno spletno stran oz. podstran, ki bo namenjena projektu, ter bo omogočala
diseminacijo dosežkov. Obvezne minimalne vsebine spletne strani so: vsebinski
opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine
s povezavami na SICRIS, faze projekta in opis njihove realizacije, bibliografske
reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter navedba logotipa agencije
ARRS in drugih sofinancerjev. Vsebine, ki so zajete v sistemu SICRIS, naj bodo
povezane in jih ni potrebno podvajati. Spletna stran predstavitev projekta mora
ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. O vzpostavitvi spletne strani
izvajalec poroča v letnem in zaključnem poročilu.
Izvajalec naj v najvišji možni meri sledi načelom odprtega dostopa do
znanstvenih informacij, kot je objavljeno v
Nacionalni strategiji odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih
podatkov v Republiki Sloveniji 2015-2016.
10. Način, oblika in rok za predložitev prijav
10.1 Oddaja prijavne vloge z digitalnim podpisom
Prijava na javni razpis se izpolni in odda kot Prijavna vloga na obrazcu
ARRS-CRP-JR-Prijava/2017 na spletnem portalu agencije eObrazci. Oddana
prijava je popolna, če je opremljena z obema digitalnima podpisoma (zastopnik
oz. pooblaščena oseba RO in vodja raziskovalnega projekta).
Prijave morajo biti oddane do vključno 13. 11. 2017 do 14. ure. Prijaviteljem
svetujemo, da prijavnih vlog ne oddajajo zadnji dan razpisnega roka, ker lahko
pride do preobremenjenosti strežnika.
Prijava z digitalnim podpisom se šteje za pravočasno, če je izpolnjena in
opremljena z obema digitalnima podpisoma na spletnem portalu agencije eObrazci
do vključno 13. 11. 2017 do 14. ure.
10.2 Oddaja prijavne vloge brez kvalificiranega digitalnega podpisa
V primeru, ko prijavitelj (zastopnik oziroma pooblaščena oseba prijavitelja)
in/ali vodja raziskovalnega projekta nimata digitalnega podpisa, se prijava
izpolni in odda v elektronski obliki kot digitalno nepodpisana na spletnem
portalu agencije eObrazci (obrazec Prijavne vloge ARRS-CRP-JR-Prijava/2017)
in v tiskani obliki, ki mora biti opremljena z lastnoročnim podpisom zastopnika
oziroma pooblaščene osebe prijavitelja in vodje raziskovalnega projekta ter
žigom prijavitelja.
Obe obliki prijave, elektronska brez digitalnega podpisa in tiskana, morata
biti vsebinsko popolnoma enaki.
Tiskano prijavo je treba dostaviti v zaprti ovojnici z oznako "Ne odpiraj,
prijava na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega
raziskovalnega programa »CRP 2017« v letu 2017 – št. prijave_____" ter z nazivom
in naslovom prijavitelja, na naslov: Javna agencija za raziskovalno dejavnost
Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana.
Prijava brez digitalnega podpisa se šteje za pravočasno, če je izpolnjena na
spletnem portalu agencije eObrazci do
vključno 13. 11. 2017 do 14. ure in v tiskani obliki prispe v glavno pisarno
Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije prav tako do
vključno 13. 11. 2017 do 14. ure. Kot pravočasna se šteje tudi prijava, oddana
priporočeno na pošto v Sloveniji do vključno 13. 11. 2017 do 14. ure (upošteva se
poštni žig).
10.3 Popolnost prijave
Prijava se šteje za popolno, če je oddana na predpisanem obrazcu in v
predpisani obliki (točka 10.1. – z digitalnim podpisom; točka 10.2. – brez
digitalnega podpisa) ter vsebuje vse zahtevane podatke, kot jih določa ta javni
razpis. Za nepopolno se bo štela tudi prijava, ki bo na razpis prispela formalno
nepopolna in je prijavitelj ne bo dopolnil v zahtevanem roku.
Nepravočasnih in nepravilno označenih prijav komisija za odpiranje prijav ne
bo obravnavala in bodo s spremnim dopisom neodprte vrnjene prijaviteljem (razen
v primeru, da iz ovojnice ni mogoče razbrati prijavitelja in se prijava odpre).
11. Datum odpiranja prijav
Komisija za odpiranje prijav bo 16. 11. 2017 ob 10.
uri na sedežu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike
Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, odprla vse v roku dostavljene
in pravilno označene prijave.
12. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega
razpisa
Prijavitelji bodo o izboru projektov obveščeni predvidoma v februarju 2018.
13. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo
razpisno dokumentacijo
Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/).
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom pridobite na spletnih straneh
agencije http://www.arrs.gov.si oziroma na
Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta
30, 1000 Ljubljana pri Ljiljani Lučič, na telefonski številki 01/400-5913.
Številka: 6316-17/2017-33
Datum: 13 10. 2017
Prof. dr. József Györkös,
direktor
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 56/2017, z dne 13.10.2017.
Razpisna dokumentacija
- Zakon o
raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06-UPB1,
61/06-ZDru-1 112/07, 9/11 in 57/12- ZPOP-1A)
- Pravilnik o Ciljnih raziskovalnih
programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11 in 6/12)
- Pravilnik o kriterijih za
ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list
RS, št. 53/16)
- Sklep o oblikovanju Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017«
v letu 2017, št. 631-5/2017/11, z dne 31. 8. 2017
- Sklep o spremembi Sklepa o
oblikovanju Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017« v letu 2017, št.
631-5/2017/11, z dne 31. 8. 2017, št. 631-5/2017/15, z dne 21. 9. 2017
- Sklep
št. 631-5/2017/19, z dne 3. 10. 2017
- Usmeritve za pripravo Javnega razpisa za
izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017« v
letu 2017, št. 631-5/2017/12, z dne 1. 9. 2017
- Usmeritve o dopolnitvi
Usmeritev za pripravo Javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega
raziskovalnega programa »CRP 2017« v letu 2017, številka 631-5/2017/12, z dne 1.
9. 2017, št. 631-5/2017/16, z dne 21. 9. 2017 -
- Usmeritve št. 631-5/2017/20, z
dne 3. 10. 2017
- Metodologijo ocenjevanja in izbora prijav za izbiro
raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa "CRP 2017" za izvedbo
javnega razpisa v letu 2017, št. 012-1/2017-5, z dne 18. 9. 2017
- Metodologija
ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-38_– uradno prečiščeno besedilo
št. 4, z dne 5. 6. 2017
- Pravila o državnih pomočeh na področju raziskovalne
dejavnosti, št. 007-7/2015-11, objavljena 8. 4. 2016, pričela veljati 9. 4. 2016
- Priloga - seznam dokumentov
- Razpisane teme – dodatne
informacije in obrazložitve (format Acrobat, 824KB)
- Vzorec prijavne vloge:
- Sestava projektne skupine iz organizacije prijaviteljice – Vzorec A:
- Sestava projektne skupine iz sodelujoče organizacije – Vzorec B:
- Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči:
- Obrazec za pridobitev šifre raziskovalca (obvezno priložiti izjavo o nameri
zaposlitve):
- Vzorec ocenjevalnega lista:
- Vzorec pogodbe ARRS:
- Vzorci pogodb po posameznih udeležencih:
- Vzorec-pogodbe-MK.pdf
(format Acrobat, 276KB)
- Vzorec-pogodbe-MNZ.pdf
(format Acrobat, 341KB)
- Vzorec-pogodbe-MIZS.pdf
(format Acrobat, 359KB)
- Vzorec-pogodbe-MOP.pdf
(format Acrobat, 195KB)
- Vzorec-pogodbe-MZ.pdf
(format Acrobat, 89KB)
- Vzorec-pogodbe-MZI.pdf
(format Acrobat, 96KB)
- Vzorec-pogodbe-USZS.pdf
(format Acrobat, 92KB)
-
Vzorec-pogodbe-GURS.pdf (format Acrobat, 235KB)
-
Vzorec-pogodbe-MDDSZ.pdf (format Acrobat, 340KB)
-
Vzorec-pogodbe-URSK.pdf (format Acrobat, 243KB)
-
Vzorec-pogodbe-MP.pdf (format Acrobat, 195KB)
- Vzorec-pogodbe-AVP.pdf (format Acrobat,
257KB)
-
Vzorec-pogodbe-MGRT.pdf (format Acrobat,
259KB)
|