Iskanje    Kazalo    Novo    O agenciji    e-pošta   
 
   
Domov
 > Agencija > Interni akti
Agencija
Interni akti
      

Prejšnja objava: v veljavi do 19.04.2017.


OPOZORILO:

Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. (več o tem).

Neuradno prečiščeno besedilo Poslovnika o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije obsega:

  • Poslovnik o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, št. 0142-14/2006/1, z dne 8. 12. 2005;
  • Dopolnitev Poslovnika o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, št. 014-2/2007-1, z dne 6. 4. 2007;
  • Dopolnitev Poslovnika o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, št. 007-12/2013-1, z dne 30. 9. 2013;
  • Spremembo Poslovnika o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, št. 007-6/2015-2, z dne 13. 8. 2015;
  • Spremembe Poslovnika o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, št. 007-6/2015-3, z dne 19. 4. 2017;

Poslovnik o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina poslovnika)

S tem poslovnikom se ureja status, naloge in način dela Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZSA).

Oblike moškega in ženskega spola so zapisane enotno v obliki moškega spola.

II. NALOGE IN ORGANIZACIJA ZSA

2. člen

(status)

ZSA opravlja naloge znotraj svojih pristojnosti, ki jih ima po Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti ( Uradni list RS, št. 96/02 in 115/05), Sklepu o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03) in po veljavnem Statutu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

ZSA izvršuje svoje pravice in obveznosti na sejah ter z analizami in pripravo gradiv za seje.

3. člen

(naloge)

ZSA je najvišje strokovno in svetovalno telo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija), ki oblikuje predlog finančno ovrednotenih prednostnih seznamov za izbor programov in projektov (v nadaljnjem besedilu: predlog prednostnega seznama) in opravlja tudi naslednje naloge:

  • sprejema strokovna izhodišča za pripravo splošnih aktov agencije (npr.:pravilniki, teksti razpisov, usmeritve, ocenjevalni postopki);
  • koordinira in organizira evalvacijske postopke agencije;
  • oblikuje evalvacijske ocene o raziskovalni in razvojni aktivnosti;
  • spremlja stanje in vrednoti razvoj raziskovalno-razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji z vidika raziskovalne in razvojne kakovosti;
  • sprejema programe razvoja raziskovalno-razvojne dejavnosti za posamezno znanstveno vedo oziroma raziskovalno področje;
  • pripravlja predloge za oblikovanje in izvajanje ciljev ter instrumentov raziskovalne in razvojne politike;
  • pripravlja poročila o rezultatih raziskovalno-razvojne dejavnosti;
  • opravlja druge naloge s področja izvajanja in spremljanja raziskovalne dejavnosti.

O predlogu prednostnih seznamov iz prejšnjega odstavka odloča na podlagi pete alineje 16. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03) in pete alineje 18. člena statuta agencije Upravni odbor agencije (v nadaljnjem besedilu: UO agencije).

4. člen

(javnost dela)

O delu ZSA in o sprejetih sklepih obvešča javnost predsednik ZSA, po pooblastilu predsednika ZSA pa tudi direktor ARRS.

ZSA obvešča predsednika UO agencije o svojih sejah.

5. člen

(sestava)

ZSA sestavlja šest članov, tako da so zastopana vse znanstvene vede: naravoslovno – matematične vede, tehniške vede, medicinske vede, biotehniške vede, družboslovne in humanistične vede.

Člane in predsednika ZSA imenuje minister, pristojen za znanost, na predlog Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Člani znanstvenega sveta so imenovani za dobo petih let, brez možnosti ponovnega imenovanja.

Na sejah ZSA je navzoč tudi direktor agencije.

6. člen

(stalna in občasna telesa ZSA)

Za izvajanje nalog ZSA ustanovi stalna in občasna strokovna telesa ter imenuje njihove člane in predsednike. Delovanje stalnih in občasnih strokovnih delovnih teles ter njihove naloge so opredeljene oziroma določene v splošnem aktu agencije.

7. člen

(predsednik ZSA)

Predsednik ZSA:

  • predlaga dnevni red ZSA,
  • sklicuje in vodi seje ZSA,
  • podpisuje zapisnike ZSA,
  • seznanja člane ZSA o pobudah, predlogih, informacijah in stališčih, ki se nanašajo na delo ZSA in
  • predstavlja ZSA v javnosti in zastopa njihova stališča in skrbi za uresničevanje sklepov.

8. člen

(člani ZSA)

Člani ZSA so se dolžni udeleževati sej in sodelovati pri delu ZSA. V primeru, da se iz objektivnih razlogov seje ne morejo udeležiti, morajo svojo odsotnost najkasneje tri dni pred sejo pisno sporočiti predsedniku ZSA (velja tudi sporočilo po elektronski pošti).

Člani ZSA imajo pravico, da:

  • so v skladu z določbami tega poslovnika obveščeni o predlogu dnevnega reda seje,
  • dajejo predloge za spremembe in dopolnitve dnevnega reda,
  • za zadeve, ki so na dnevnem redu, prejmejo ustrezno gradivo,
  • jim je omogočen vpogled v celotno dokumentacijo ZSA (z upoštevanjem zakonskega varovanja podatkov),
  • so obveščeni o izvrševanju sklepov ZSA.

Naloge članov ZSA:

  • poročajo, razpravljajo in na predlog predsednika odločajo na sejah ZSA o posameznih vprašanjih iz pristojnosti ZSA,
  • predlagajo obravnavo posameznih vprašanj iz pristojnosti ZSA,
  • sodelujejo pri delu stalnih ali občasnih strokovnih oz. delovnih telesih, ki jih imenuje ARRS,
  • opravljajo druge naloge, ki jih določi ZSA.

Gradiva, ki se nanašajo na predloge raziskovalnih projektov in programov in njihovo ocenjevanje, so zaupne narave.

Člani ZSA prejemajo vse publikacije, informacije in poročila, ki jih izdaja oziroma pripravlja agencija.

9. člen

(mandat)

Mandat predsednika in članov ZSA je določen s sklepom o imenovanju, ki ga izda minister, pristojen za znanost.

III. NAČIN IN POSTOPEK DELA ZSA

10. člen

(sklic seje)

Predsednik ZSA skliče sejo na:

  • lastno pobudo,
  • pobudo najmanj dveh članov ZSA,
  • predlog direktorja agencije ali
  • na predlog UO agencije oz. predsednika UO agencije.

11. člen

(rok sklica seje )

Vabilo na sejo ZSA, v katerem so predlagani dnevni red, čas in kraj seje, pošlje predsednik ZSA članom in drugim vabljenim najmanj 7 dni pred sejo po elektronski pošti, pisno gradivo v elektronski obliki pa najmanj 4 dni pred sejo, praviloma tako, da sta v štiridnevni rok vključena sobota in nedelja. Poleg gradiv v elektronski obliki prejmejo člani ZSA tiskano gradivo na sami seji ZSA.

Če je potrebno sejo ZSA sklicati v krajšem roku, kakor je določeno v prejšnjem odstavku, morajo biti razlogi obrazloženi v vabilu.

Za vsako točko dnevnega reda, razen če gre za informacijo, mora biti vabilu priloženo gradivo. Le izjemoma se, s soglasjem predsednika ZSA, gradivo lahko predloži na sami seji ZSA.

12. člen

(sklepčnost seje)

Za nemoteno delo ZSA je potrebna prisotnost vseh članov ZSA. ZSA lahko formalno veljavno sklepa, če so na seji navzoči najmanj štirje člani ZSA pri čemer se za navzočnost na seji šteje tudi udeležba preko video komunikacijske povezave. V primeru nepopolne sestave članov ZSA, ko članstvo posameznega člana ZSA preneha, lahko ZSA, za čas do imenovanja nadomestnega člana ZSA, formalno veljavno sklepa, če so na seji navzoči najmanj trije člani. Sklepčnost ugotovi predsednik ZSA na podlagi predložene liste prisotnosti, nato predsednik ZSA ugotovi, kdo od članov ZSA je navzoč na seji preko video komunikacijske povezave in kdo od vabljenih, poleg članov ZSA, je še navzoč na seji.

Če ZSA ni sklepčen, se seja ne začne in jo je treba ponovno sklicati.

13. člen

(korespondenčna – dopisna seja ZSA)

V nujnih primerih, ko je potrebno sprejeti odločitev v krajšem času kot je mogoče sklicati sejo ZSA, oziroma v primerih, ko ni možno zagotoviti navzočnosti članov na sami seji, lahko predsednik ZSA izvede korespondenčno - dopisno sejo, če temu ne nasprotuje noben član ZSA.

Gradivo za dopisno sejo se pošlje vsem članom ZSA po elektronski pošti. Člani ZSA odločajo o posameznem vprašanju na dopisni seji na elektronski glasovnici, kjer je naveden predlagani sklep ter besedi »za« in »proti«. Obvezna sestavina glasovnice so poleg navedenega sklepa še datum in ura sklica seje, sklep, kjer se z besedilom »za« in »proti« odloča o pristanku k sklicu dopisne seje ter rubrika, v kateri lahko člani podajo morebitne pripombe. Član ZSA glasuje po elektronski pošti, pri čemer mora elektronsko sporočilo, ki pomeni njegovo glasovanje, poslati iz elektronskega naslova, ki ga je tajništvu agencije sporočil kot svoj elektronski naslov. Član ZSA glasuje tako, da pri vsakem sklepu označi glede na svojo opredelitev besedo »za« ali »proti«. Glasovnico najkasneje v roku 36 ur od sklica seje (v rok se ne vštevajo dela prosti dnevi in prazniki) pošlje na določen elektronski naslov agencije. V izjemnih primerih, ki jih določi predsednik ZSA, je rok lahko krajši. Sklep je sprejet na dopisni seji, če je sprejet sklep o sklicu dopisne seje in podredno, če je za predlagani sklep glasovala večina članov.

O korespondenčni- dopisni seji se sestavi zapisnik, v katerem se navede vzrok za sklic seje, postavljeno vprašanje oziroma predlog sklepa in odgovore članov komisije. Ta zapisnik se potrdi na naslednji seji.

14. člen

(vabljeni na sejo)

Predsednik ZSA lahko povabi na sejo ZSA zunanje strokovnjake in predstavnike sredstev javnega obveščanja.

15. člen

(dnevi red seje)

Predsednik ZSA predlaga dnevni red seje, ki je naveden v vabilu na sejo in morebitne spremembe ali dopolnitve tega dnevnega reda. Spremembe ali dopolnitev predloga dnevnega reda lahko predlaga in utemelji tudi vsak drug član ZSA.

Na dnevnem redu vsake seje ZSA mora biti posebna točka za potrditev zapisnika in za poročilo o uresničevanju sklepov prejšnje seje.

ZSA o dnevnem redu odloči z glasovanjem.

16. člen

(potek seje)

Predsednik ZSA vodi sejo ZSA po sprejetih točkah dnevnega reda. Najprej da besedo poročevalcu, če je potrebna uvodna obrazložitev, nato pa članom, ki želijo razpravljati. Razpravljajo lahko tudi drugi udeleženci seje, če jim to dovoli ali jih k temu povabi predsednik ZSA. Predsednik ZSA daje besedo razpravljavcem po vrstnem redu prijav in ob tem upošteva njihove zahteve po odgovoru. Mimo vrstnega reda lahko dobi besedo poročevalec, če je potrebna dopolnitev obrazložitve ali dodatno pojasnilo.

Direktor agencije oziroma drug udeleženec seje, zaposlen v agenciji, se mora izločiti iz obravnave predlogov sprememb oziroma dopolnitev prednostnega seznama prijav, ki jih ZSA predlaga glede na končni predlog panela, in se nanašajo na prijavo za sofinanciranje predmeta raziskovalne dejavnosti raziskovalne organizacije (pri univerzi članica), v kateri direktor agencije oziroma drug zaposleni v agenciji opravlja dopolnilno delo.

Razprava o posamezni točki dnevnega reda traja, dokler člani ZSA želijo razpravljati.

Če predsednik ZSA ugotovi, da je zadeva dovolj pojasnjena, razpravo konča in predlaga sprejem ustreznega sklepa ali druge odločitve.

Če predsednik ZSA ali ZSA ugotovi, da zadeva ni dovolj pojasnjena, jo vrne predlagatelju v dopolnitev in določi rok ponovne predložitve na sejo ZSA.

17. člen

(oblikovanje sklepa)

Sklep ali drugo odločitev predlaga predsednik ZSA pri vsaki točki dnevnega reda posebej. Predlog sklepa ali predlog druge odločitve ZSA mora biti nedvoumno oziroma razumljivo oblikovan.

Člani ZSA lahko predlagajo spremembo ali dopolnitev sklepa ali druge odločitve.

Če je več predlaganih sklepov v isti zadevi, se glasuje o vsakem predlogu sklepa posebej. V primeru, da nobeden izmed predlogov ne dobi zadostne večine, se glasovanje ponovi, med tistima predlogoma, ki sta dobila največ glasov.

Če tudi pri ponovnem glasovanju nobeden izmed predlogov ne dobi potrebne večine, se šteje, da ZSA o zadevi ni odločila in sklep ni sprejet. V takem primeru ZSA opredeli postopek za nadaljnje aktivnosti pri pripravi rešitve odprtega vprašanja.

Ločeno mnenje kateregakoli člana ZSA se mora na njegovo zahtevo vnesti v zapisnik.

18. člen

(sprejemanje sklepov)

ZSA načelno odloča s soglasjem članov.

Če soglasja ni mogoče doseči, ZSA odloči o sklepu ali drugi odločitvi z glasovanjem vseh navzočih članov ZSA. Sklep ali druga odločitev ZSA je sprejeta, če zanjo glasujejo najmanj štirje člani ZSA. V primeru nepopolne sestave članov ZSA, ko članstvo posameznega člana ZSA preneha, je za čas do imenovanja nadomestnega člana ZSA, sklep ali druga odločitev sprejeta, če zanjo glasujejo najmanj trije člani ZSA.

Član ZSA, ki se s predlaganim sklepom ne strinja, lahko poda ločeno mnenje, ki se ga zapiše v zapisnik.

Na seji, sklicani kakor je določeno v prvem odstavku 13. člena tega poslovnika (korespondenčna-dopisna seja), je sklep ali druga odločitev ZSA sprejeta, če za njen sprejem glasujejo štirje člani ZSA.

19. člen

(način glasovanja)

Člani ZSA glasujejo o sklepih ali drugih odločitvah praviloma z dviganjem rok. Pri tem predsednik ZSA ugotovi, kdo je za, kdo je proti in kdo se glasovanja vzdrži.

ZSA lahko odloči, da se o posameznem sklepu izvede poimensko glasovanje. Vsak član ZSA ima pravico, da pojasni razloge za svojo odločitev pri glasovanju.

20. člen

(odpravek sklepa)

Sklepe ali druge odločitve ZSA podpisuje predsednik ZSA oziroma njegov namestnik.

21. člen

(zapisnik seje)

O delu na seji ZSA se piše podroben zapisnik.

Zapisnik seje mora vsebovati:

  • zaporedno številko seje,
  • datum, uro začetka in konca seje ter podatke o morebitni prekinitvi in nadaljevanju seje,
  • kraj seje,
  • ime in priimek prisotnih,
  • ime in priimek navzočih članov ZSA preko video komunikacijske povezave,
  • kdo je sejo vodil,
  • podatke o sklepčnosti seje,
  • dnevni red z navedbo vseh morebitnih sprememb in dopolnitev, ki so bile sprejete,
  • navedbo poročevalcev k posameznim točkam dnevnega reda in vseh razpravljavcev,
  • sprejete sklepe oziroma odločitve z opredelitvijo večine, s katero so bili sprejeti oz. zapis, da določen sklep ni bil sprejet ali pa o zadevi ni bilo odločeno,
  • izjave, katere člani komisije izrecno zahtevajo, da se vpišejo v zapisnik.

Zapisnik piše zapisnikar, ki ga določi direktor agencije izmed strokovnih sodelavcev agencije.

Zapisnik vsebuje tudi zapis razprave posameznih članov ZSA, ki to izrecno zahtevajo.

Zapisnik podpišeta predsednik ZSA oziroma njegov namestnik in zapisnikar.

Predlog zapisnika prejmejo člani ZSA v petih delovnih dneh po seji. Morebitne pripombe pošljejo pisno v petih dneh od prejema predloga zapisnika.

Sprejete sklepe, ki jih je treba izvršiti takoj in so na seji sprejeti v predloženi obliki, predsednik ZSA ali njegov namestnik lahko podpiše pred potrditvijo celotnega zapisnika.

Zapisnik ZSA praviloma obravnava na naslednji seji. Prisotni člani ZSA lahko še dodatno podajo dopolnila s pripombami na zapisnik. Zapisnik in morebitne pripombe potrdi ZSA z glasovanjem.

22. člen

(izvrševanje sklepov)

Za izvrševanje sklepov ali drugih odločitev ZSA skrbita predsednik ZSA in direktor agencije.

23. člen

(zagotavljanje dela)

Strokovne, organizacijske in administrativno-tehnične naloge za ZSA opravlja tajništvo direktorja agencije.

24. člen

(shranjevanje dokumentacije)

Gradiva, ki se obravnavajo na sejah ZSA in sejah njegovih delovnih teles, zapisnike in druge dokumente ZSA, hrani tajništvo direktorja agencije.

25. člen

(odpravki pisnih sklepov)

Za potrjevanje verodostojnosti sklepov in drugih dokumentov s področja dela ZSA se v skladu s Statutom agencije uporablja veliki okrogli žig agencije.

26. člen

(sejnine)

Sejnine članom ZSA se izplačujejo skladno z določili splošnega akta agencije.


Poslovnik o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, št. 0142-14/2006/1, z dne 8. 12. 2005 vsebuje naslednji končni določbi:

"IV. KONČNI DOLOČBI

27. člen

(spremembe pravilnika)

Vsak član ZSA ima pravico predlagati spremembe in dopolnitve tega poslovnika.

28. člen

(rok uveljavitve)

Ta poslovnik začne veljati z dnem sprejetja na UO agencije. Vroči se vsem članom UO agencije, članom ZSA in arhivu agencije.".


Dopolnitev Poslovnika o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, št. 014-2/2007-1, z dne 6. 4. 2007 ne vsebuje prehodnih in končnih določb.


Dopolnitev Poslovnika o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, št. 007-12/2013-1, z dne 30. 9. 2013 vsebuje naslednjo končno določbo:

"2. člen

Ta poslovnik začne veljati z dnem sprejetja na UO ARRS. Vroči se vsem članom UO ARRS, članom ZSA in ARRS.".


Sprememba Poslovnika o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, št. 007-6/2015-2, z dne 13. 8. 2015 vsebuje naslednjo končno določbo:

"2. člen

Ta poslovnik začne veljati z dnem sprejetja na UO ARRS. Vroči se vsem članom UO ARRS, članom  ZSA in arhivu ARRS.".


Sprememba Poslovnika o delu Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, št. 007-6/2015-3, z dne 19. 4. 2017 vsebuje naslednjo končno določbo:

"2. člen

Ta poslovnik začne veljati z dnem sprejetja na Upravnem odboru ARRS. Vroči se vsem članom UO ARRS, članom  ZSA in arhivu ARRS.".

Stran ureja: Tanja Tomaževič Aničin Datum: 21.04.2017