Iskanje    Kazalo    Novo    O agenciji    e-pošta   
 
   
Domov
 > Zakoni, predpisi, normativni akti > Veljavni akti
Zakoni, predpisi, normativni akti
Veljavni akti
      

Prejšnja objava Ur.l. RS št. 45/92 (v veljavi do 10.12.2008)


Za vse pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki niso
urejene v tej kolektivni pogodbi, veljajo določila kolektivne
pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l.
RS, št. 18/91), zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, 14/90) in
zakona o varstvu pri delu (Ur. l. SRS, št 47/86).
Kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. Stranke kolektivne pogodbe

To kolektivno pogodbo skleneta Republika Slovenija, Ministrstvo
za znanost in tehnologijo kot predstavnik delodajalcev in SVIZ -
Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije kot
predstavnik delojemalcev.

K pogodbi lahko pristopijo tudi drugi sindikati, ki so v državi
reprezentativni za področje raziskovalne dejavnosti.


2. Veljavnost kolektivne pogodbe

a) Krajevna in stvarna:

Ta pogodba velja za območje Republike Slovenije in sicer za vse
organizacije, delodajalce in druge pravne osebe, ki pretežno
opravljajo raziskovalno dejavnost, temeljno in aplikativno
raziskovanje ter razvoj (v nadaljnjem besedilu: zavod).

b) Osebna:

Za vse delavce, zaposlene za določen ali za nedoločen čas ter za
učence in študente na praksi v zavodih, pri delodajalcih ali pri
pravnih osebah, ki se pretežno ukvarjajo z raziskovalno
dejavnostjo.

Kolektivna pogodba velja tudi za poslovodne delavce in za delavce
s posebnimi pooblastili, če ni posamezna določba izrecno
izključena s pogodbo o zaposlitvi.

Glede ostalih določb o veljavnosti kolektivne pogodbe veljajo
določila kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v
Republiki Sloveniji.


3. Čas veljavnosti

Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije in velja do 31.12.1992.

Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena pogodba, ni
sklenjena nova kolektivna pogodba, in če nobena od pogodbenih
strank ne odpove pogodbe, se njena veljavnost podaljša do
sklenitve nove kolektivne pogodbe.


II. OBLIGACIJSKI DEL KOLEKTIVNE POGODBE

1. Odbor za razlago kolektivne pogodbe

Izvajanje kolektivne pogodbe spremlja in morebitne nejasne
določbe kolektivne pogodbe avtentično razlaga odbor, ki ima štiri
člane in predsednika. Dva člana odbora imenuje vsaka izmed
strank, predsednika pa imenujeta stranki sporazumno.


2. Sklenitev, sprememba in dopolnitev
kolektivne pogodbe

a) Stranke lahko kadarkoli sporazumno spremenijo kolektivno
pogodbo.

b) Vsaka izmed pogodbenih strank lahko kadarkoli predlaga
spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe. Stranka, ki želi
spremembo ali dopolnitev, predloži svojo zahtevo nasprotni strani
v pisni obliki. Nasprotna stran se mora do predloga opredeliti v
30 dneh po sprejemu zahteve, sicer se začne postopek pred
komisijo za pomirjevanje.

c) Postopek pomirjevanja izvede odbor za razlago kolektivne
pogodbe, ki poskuša v 30 dneh doseči sporazumno rešitev spornega
vprašanja. Če pogodbeni stranki sprejmeta predlog odbora za
razlago kolektivne pogodbe, se na tej podlagi dopolni kolektivna
pogodba. V nasprotnem primeru o spornih vprašanjih odloči
arbitražni svet.

d) Arbitražni svet ima štiri člane ter predsednika in namestnika
predsednika. Vsaka stranka imenuje dva člana arbitražnega sveta,
predsednika in namestnika predsednika določita stranki
sporazumno. Če stranki ne dosežeta sporazuma, predsednika in
namestnika predsednika arbitražnega sveta določi pristojno
delovno sodišče.

Arbitražni svet odloča z večino glasov.

Odločitev arbitražnega sveta o spornih vprašanjih je dokončna.


2.a Predhodno posvetovanje o novih zakonskih
in podzakonskih aktih

Ministrstvo za znanost in tehnologijo se obvezuje, da bo drugo
pogodbeno stran obveščalo o pripravah zakonskih in podzakonskih
aktov s področja organiziranja in financiranja znanstveno
raziskovalne dejavnosti in ji omogočilo sodelovanje pri njihovi
izdelavi.


3. Kršitev pravic in obveznosti strank

V primeru, da ena izmed pogodbenih strank krši obveznosti, ki jih
je prevzela s podpisom kolektivne pogodbe, lahko drugi stranki
odstopita od pogodbe. Sklep o odstopu od pogodbe morata obe
stranki sporočiti nasprotni stranki v pisni obliki in določiti
rok za začetek veljavnosti tega sklepa. Ta rok ne more biti
krajši od treh mesecev.

Vsaka izmed strank lahko po odpovedi veljavnosti zahteva
sklenitev nove kolektivne pogodbe.

Glede pozitivne in negativne izvedbene dolžnosti, se uporabljajo
določbe kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v
Republiki Sloveniji.


III. NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE

1. člen

Za delo sindikatov mora biti zagotovljeno:

- sindikalnim zaupnikom najmanj ena in pol plačana ura letno za
vsakega delavca v zavodu, vendar ne manj kot 75 letno, za
opravljanje njihovih funkcij. Delavci v več zavodih, kjer je
zaposleno manjše število ljudi kot 50, imajo lahko na podlagi
dogovora skupnega sindikalnega zaupnika;

- okvirni režim izrabe določenega števila ur za delo sindikalnega
zaupnika, od tega mora biti najmanj polovica delovnih ur v rednem
delovnem času, se dogovori med sindikatom in direktorjem zavoda.
Pri tem se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikatov in
zahteve delovnega procesa;

- sindikalni zaupnik lahko plačan čas za sindikalne aktivnosti
izkoristi v obliki zmanjšane delovne obveznosti za poklicno delo
ali kot povečan obseg dela;

- pet plačanih delovnih dni letno za usposabljanje sindikalnih
zaupnikov.

Plača sindikalnega zaupnika za čas sindikalne aktivnosti se
določi na enak način kot za njegov redni delovni čas in vključuje
tudi vse dodatke ter plačni količnik, ki si ga je pridobil z
napredovanjem.

Sindikalni zaupnik iz naslova delovne uspešnosti ne more
prejemati plače nižje od povprečne ocene delovne uspešnosti v
raziskovalni organizaciji, ne glede na to, ali opravlja funkcijo
profesionalno ali neprofesionalno. Šteje se, da je sindikalni
zaupnik postavljen v manj ugoden položaj, če je iz naslova
napredovanja na delovnem mestu ocenjen nižje od ocene, da
izpolnjuje pogoje za napredovanje najmanj na vsaka tri leta.

Sindikalnemu zaupniku se lahko določi delovna uspešnost, ki je
nižja od povprečne ocene delovne uspešnosti v zavodu oziroma
onemogoči napredovanje najmanj na vsaka tri leta, če k takemu
ravnanju poda sindikat soglasje v 8 dneh od prejetja
direktorjevega predloga.

Sredstva, potrebna za izvajanje določb prvega, drugega in
tretjega odstavka tega člena, kakor tudi za strokovno pomoč in
druge pogoje za delo sindikata v javnih raziskovalnih zavodih,
zagotavlja Ministrstvo za znanost in tehnologijo v okviru rednega
financiranja osnovne dejavnosti teh zavodov.

Odločitev pooblaščenega delavca ali organa zavoda, s katero naj
bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v
drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, ali kako
drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez
pravnega učinka, če sindikat k njej ne poda pisnega soglasja.
Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je 8 dni. V
primeru, ko sindikat oceni, da je odločitev posledica sindikalne
dejavnosti sindikalnega zaupnika in zato ne poda soglasja, lahko
pooblaščeni delavec ali organ sproži postopek pred arbitražo.
Dokazno breme je na zavodu oziroma delodajalcu.

Zoper sindikalnega zaupnika tudi ni mogoče brez soglasja
sindikata zavoda začeti disciplinskega postopka ali mu znižati
njegove osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitosti pod
povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme
na zavodu oziroma delodajalcu.

Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni, da je
sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.

Glede sestave arbitraže in postopka pred arbitražo se smiselno
uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih in te kolektivne
pogodbe o arbitraži, ki v primeru spora odloča o programu
razreševanja presežkov delavcev v zavodu.
III. A. DELOVNA RAZMERJA

1. Urejanje pravic in obveznosti delavcev in delodajalcev

2. člen

Določbe normativnega dela kolektivne pogodbe za negospodarske
dejavnosti se v zavodih, pri delodajalcih in v pravnih osebah, ki
pretežno opravljajo raziskovalno dejavnost uporabljajo
neposredno, če niso posamezne določbe s to kolektivno pogodbo ali
s kolektivno pogodbo v posameznem zavodu urejene za delavce
ugodnejše.


1.a Sistemizacija

2a. člen

Z aktom o sistemizaciji se za posamezno delovno mesto določijo
posebni delovni pogoji za sklenitev delovnega razmerja. Delovne
izkušnje, kot poseben delovni pogoj za sklenitev delovnega
razmerja, se lahko opredelijo do 5 let.


2. Poskusno delo

3. člen

Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko
določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter
sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela.

Dolžina poskusnega dela znaša:

- za dela od I. do IV. stopnje strokovne izobrazbe do dva meseca,

- za dela V. stopnje strokovne izobrazbe do tri mesece,

- za dela nad V. stopnjo strokovne izobrazbe do štiri mesece.

Dolžina poskusnega dela se določi s pogodbo o zaposlitvi in ne
more biti daljša, kot je določeno v objavi.


4. člen

Delavca na poskusnem delu spremlja komisija, ki odloča o tem ali
je delavec delo uspešno opravil ali ne. Komisija ima tri člane.
Od teh morata vsaj dva člana imeti najmanj enako strokovno
izobrazbo kot delavec. Če v zavodu ni delavcev, ki bi imeli enako
strokovno izobrazbo kot delavec, je potrebno komisijo sestaviti
iz zunanjih članov. Eden izmed članov komisije med poskusnim
delom spremlja, nadzoruje delavca na poskusnem delu in mu pomaga
pri uvajanju. Komisija svojo odločitev sporoči s sklepom, ki mora
biti obrazložen in mora imeti pravni pouk.

Komisijo imenuje direktor; za nosilne poklice (glej lestvico za
kolektivno pogodbo) jo imenuje direktor v soglasju s strokovnim
organom.


5. člen

Med poskusnim delom lahko delavec kadar koli odpove delovno
razmerje. Delovno razmerje preneha delavcu z dnem, ko je podal
pisno odpoved delovnega razmerja.

Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša zaradi odsotnosti z dela
zaradi daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in podobnega, če
ta odsotnost znaša najmanj 10 delovnih dni.


3. Pripravništvo

6. člen

Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas v naslednjih
primerih:

- če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in
opravljenem strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem
mestu,

- če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje,
potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.

Pripravnik lahko opravlja pripravništvo tudi kot volonter pod
pogoji določenimi z zakonom.


7. člen

Dolžina pripravništva se določi glede na stopnjo strokovne
izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

- za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe šest mesecev,

- za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe devet mesecev,

- za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe dvanajst mesecev.


8. člen

Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki
opravlja pripravništvo, za dela IV. in V. stopnje traja najmanj
14 dni, za dela VI. stopnje 21 dni in VII. stopnje najmanj 28
dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja
opravičena odsotnost delavca.

Delavcu pripravniku, ki pripravništvo opravlja tako, da dela s
krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine
delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece
(IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja) oziroma največ
šest mesecev (VII. stopnja).


9. člen

Pripravništvo je mogoče skrajšati največ za 1/4 pripravniške
dobe.

O skrajšanju pripravniške dobe odloča direktor na predlog
mentorja.


10. člen

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in
ocenjevanja pripravništva.

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka
pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima
pravico opravljati v drugem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni
in ne daljši od 45 dni.


11. člen

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas,
preneha delovno razmerje s potekom časa za katerega je sklenil
delovno razmerje.

Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas,
preneha delovno razmerje, če tudi po ponovnem opravljanju
strokovnega izpita ne opravi.


12. člen

Mladi raziskovalec nima pripravništva, razen če to sam želi
zaradi opravljanja strokovnega izpita.


4. Delo na domu

13. člen

Delavec, ki dela na domu, ima enake pravice in delovne obveznosti
kot delavci, ki delajo v zavodu.


5. Pravice delavcev, katerih delo postane nepotrebno
zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu

14. člen

Pri določitvi delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno,
se upoštevajo naslednji kriteriji:

- delovna uspešnost,

- strokovna izobrazba, usposobljenost za delo in potrebna dodatna
znanja in zmožnosti,

- delovne izkušnje,

- delovna doba,

- zdravstveno stanje delavca,

- socialno stanje delavca.


15. člen

Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delavčeva uspešnost.
Vsak naslednji kriterij se upošteva le, če so na osnovi
predhodnih kriterijev delavci dobili enako število točk.


16. člen

Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo
večjo delovno uspešnost. Delovno uspešnost ocenjuje 3-članska
komisija.

Komisija ugotavlja delovno uspešnost delavcev po merilih, ki so
vnaprej določena. Če merila za ugotavljanje delovne uspešnosti
niso vnaprej določena, se kriterij delovne uspešnosti za
določanje presežnih delavcev ne more uporabiti.
Delovno uspešnost raziskovalcev, ki opravljajo pretežno
raziskovalna dela, ugotavlja komisija, ki jo sestavljajo vodja
projekta in član znanstvenega sveta.

Delovno uspešnost strokovnih in ostalih delavcev, ki opravljajo
pretežno inženirsko-tehnična oziroma druga strokovna dela,
ugotavlja komisija, ki jo sestavljajo vodja organizacijske enote,
vodja laboratorija (če se ocenjuje uspešnost strokovnega delavca,
ki dela v laboratoriju), vodja projekta in strokovni član.

Delovno uspešnost raziskovalcev in strokovnih delavcev iz 2. in
3. odstavka tega člena se ugotavlja za obdobje zadnjih 12
mesecev, ostalih delavcev pa v obdobju zadnjih 6 mesecev.


17. člen

V primeru enake delovne uspešnosti se kot prvi korekcijski
kriterij za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba
delavca in njegova usposobljenost.


18. člen

Kot drugi korekcijski faktor se upoštevajo delovne izkušnje. Ta
kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in
izobrazbe delavcev.

Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi
delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).


19. člen

Kot tretji korekcijski faktor se upošteva delovna doba. Ta
kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti,
izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve
imajo delavci z daljšo delovno dobo.


20. člen

Kot četrti kriterij se upošteva zdravstveno stanje delavca (v
poštev pride ob enaki delovni uspešnosti, izobrazbi, delovnih
izkušnjah in delovni dobi).

Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabim
zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno
boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v
zavodu.


21. člen

Kot peti kriterij se upošteva socialno stanje; upošteva se, če
imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno
izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost
pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim
stanjem. Pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva
predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih
otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne
dejavnosti, lastništvo solastništvo zasebnih in mešanih podjetij:


točk

- samohranilka oziroma samohranilec do 20

- zaposlen samo eden od zakoncev 15

- število nepreskrbljenih otrok - na
vsakega otroka 2

- zaposlena oba zakonca 0

- delavec, ki živi v skupnem gospodinjstvu
z lastnikom kmetije -20

- delavec, ki ima možnost preživetja z
opravljanjem druge dejavnosti (kmetijstvo,
obrt, lastništo oziroma družabništvo v
zasebnem ali mešanem podjetju) od -50 do -100


V primeru, da ni mogoče določiti presežnih delavcev na podlagi
gornjih kriterijev, se kot dopolnilni kriterij upošteva daljša
delovna doba v zavodu.


22. člen

Kriteriji se upoštevajo na podlagi dokumentiranih podatkov
(listinski podatki), s katerimi razpolaga zavod, oziroma jih na
podlagi poziva posredujejo delavci. Podatki se upoštevajo po
stanju na dan, ko pristojni organ (direktor) ugotovi trajen
presežek delavcev.

Delavcu, ki predloži dokončni sklep o prenehanju
delovnega razmerja zakonca iz naslova tehnološkega viška, ne more
prenehati delovno razmerje brez njegovega pisnega soglasja.


23. člen

Kriteriji za določitev presežnih delavcev se uporabljajo v
primeru, ko je v isto kategorijo uvrščenih več delavcev, med
katerimi je potrebno določiti presežne delavce.

Ne glede na kriterije je lahko delavec razvrščen med presežne
delavce na podlagi njegove pisne izjave, če pristojni organ
upravljanja glede na možnosti zagotovitve pravic presežnemu
delavcu s tem soglaša. Če ni doseženo soglasje med delavcem in
organom upravljanja o zagotovitvi pravice kot presežnega delavca,
takšna izjava delavca nima pravnega učinka.


24. člen

Zavod mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z
nastankom in reševanjem presežnih delavcev, delavci pa morajo
biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega
delovnega položaja.

Sindikatu je treba posredovati program reševanja presežnih
delavcev najkasneje 10 delovnih dni pred obravnavo na organu
upravljanja zavoda.

V primeru, ko se v zavodu predvideva trajen presežek delavcev,
mora direktor najmanj 14 dni pred izvajanjem ukrepa za
razreševanje presežnih delavcev obvestiti sindikat, v primeru
večjega števila delavcev pa najmanj mesec dni.


5.a Arbitražna komisija v postopku reševanja presežkov

24a. člen

Če organ upravljanja sprejme program razreševanja presežnih
delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov
sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil
vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek
pred arbitražno komisijo.

Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži
postopka pred arbitražno komisijo, je program dokončen.

V primeru, ko je sindikat sprožil postopek pred arbitražno
komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija odloči.

Kadar se arbitražna komisija ne more konstituirati, ker posamezna
stranka ni imenovala svojega arbitra, je za reševanje spora
pristojno sodišče.


6. Delovni čas

25. člen

Polni delovni čas traja največ 40 ur tedensko. V zavodih, kjer
delovni čas traja več kot 40 ur tedensko, uveljavijo 40-urni
teden v dveh mesecih po uveljavitvi te kolektivne pogodbe.

Delovni čas je praviloma enakomerno razporejen na pet delovnih
dni v tednu.

Če tako zahtevajo razmere in delovni proces, se delovni čas lahko
prerazporeja tako, da se doseže poprečna tedenska delovna
obremenitev v okviru 6 mesecev.


7. Delo preko polnega delovnega časa

26. člen

Delo v delovnem času, ki je v povprečju daljši od polnega
delovnega časa in v obračunskem obdobju ni bilo razporejeno v
redni delovni čas, se obračuna kot delo preko polnega delovnega
časa.


7.a Razporejanje delavcev

26a. člen

Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove
privolitve v naslednjih primerih:

- če bi njegova pot na delo in iz dela trajala v normalnih
okoliščinah z javnim prevoznim sredstvom več kot tri ure;

- če je samohranilka/ec z otrokom do 15 let;

- če ima otroka starega do pet let;

- če je invalid II. ali III. kategorije;

- če je starejši od 50 let;

- če neguje težje duševno ali telesno prizadetega družinskega
člana.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve
zaradi oddaljenosti bivališča zahteva delavčevo preselitev, mu je
treba zagotoviti enakovredne bivalne prostore in možnosti šolanja
otrok (osnovnošolcev in srednješolcev).


26b. člen

Zavod mora razporediti delavca - invalida oziroma delavca z
zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v
petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa pristojne komisije, ki
ugotovi spremenjene delovne zmožnosti delavca.

Dokler zavod ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega
ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja
na drugo ustrezno delo v višni 80% osnovne plače, povečane za
dodatek na delovno dobo oziroma v višini 100% osnovne plače,
povečane za dodatek na delovno dobo, če je nastopila invalidnost
pri delavcu zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu.


8. Letni dopust

27. člen

Delavec ima pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju 20
delovnih dni, ne glede na to ali dela poln ali krajši delovni čas
od polnega, vendar najmanj polovico polnega delovnega časa.

Če delavec ne izpolni pogoja nepretrganega dela šestih mesecev,
ima pravico le do dopusta, ki je sorazmeren času prebitem na
delu.


28. člen

Dolžina letnega dopusta je odvisna od delovne dobe, zahtevnosti
delovnega mesta, delovnih pogojev ter socialnih in zdravstvenih
razmer.

1. Delavcem pripada glede na delovno dobo največ 25 dni letnega
dopusta in sicer:


dni

- do 5 let delovne dobe 20

- nad 5 do 10 let delovne dobe 21

- nad 10 do 15 let delovne dobe 22

- nad 15 do 20 let delovne dobe 23

- nad 20 do 25 let delovne dobe 24

- nad 25 let delovne dobe 25


2. Glede na vodstvene funkcije pripadajo delavcu največ 3 dnevi
letnega dopusta.

3. Za zahtevnost del pripada:

- delavcem VIII. skupine zahtevnosti - 5 dni letnega dopusta,

- delavcem VII. in VII/2 skupine zahtevnosti - 4 dni letnega
dopusta,

- delavcem VI. in VI/2 skupine zahtevnosti - 3 dni letnega
dopusta,

- delavcem V. skupine zahtevnosti - 2 dni letnega dopusta,

- delavcem III. do IV. skupine zahtevnosti - 1 dan letnega
dopusta.

4. Delavcem se letni dopust poveča za:


dni

- delo pod zemljo - največ do 5

- delo v hrupu, vročini, prahu, vlagi, mrazu,
pod vplivom vremenskih sprememb, za delo s
kemikalijami 2

Delovna mesta, na katerih se pojavljajo ti pogoji dela, določi
poslovodni organ.

- delavcem, ki stalno delajo pri virih
ionizirajočega sevanja, se letni dopust
poveča do 12

- za terensko delo:

nad 120 dni na leto 3

od 70 do 119 dni na leto 2

od 20 do 69 dni na leto 1
(pri tem se upošteva dneve iz preteklega leta).

5. Delavcu se glede na socialne in zdravstvene razmere letni
dopust poveča:

- delovni invalidi in delavci z najmanj
60-odstotno telesno okvaro 5

- starši oziroma delavci, ki negujejo in
varujejo težje telesno ali duševno prizadeto
osebo 5

- mati z otrokom do 15 let ali oče
samohranilec 2

- mati s tremi ali več otroki do 15 let ali
oče samohranilec 3

- delavci, ki so dopolnili 50 let starosti 5


Povečani letni dopust iz prve in druge alineje 5. točke se ne
sešteva.

Kriterij delovne dobe oziroma določene starosti se upošteva
delavcu pri določanju dolžine letnega dopusta, če je izpolnjen v
koledarskem letu, za katerega se določa dolžina letnega dopusta.


29. člen

Pristojni organ do 31. decembra sprejme plan izrabe delovnega
časa za prihodnje leto. V njem lahko s soglasjem sindikata
predvidi tudi čas kolektivnega dopusta.

Plan letnih dopustov za vse delavce sprejme pristojni organ do
31. marca vsako leto. Naknadne spremembe se lahko izvedejo le s
pristankom prizadetih delavcev.

Ne glede na drugi odstavek tega člena ima delavec pravico
izrabiti en dan letnega dopusta, ki ga sam določi, pri čemer mora
najmanj tri delovne dni prej obvestiti direktorja ali nadrejenega
delavca.


8.a Varstvo pri delu

29a. člen

Direktor je dolžan v skladu z normativi in standardi sprejeti
ustrezne ukrepe za varno delo. V nasprotnem primeru zaposleni ni
dolžan sprejeti dela.

Direktor je dolžan pripraviti program preventivnih zdravstevnih
pregledov za zaposlene v zavodu v okviru finančnih možnosti
zavoda.


8.b Varstvo starejših delavcev

29b. člen

Delavci, starejši od 55 let, in delavke, starejše od 50 let,
lahko na podlagi zdravniškega potrdila predlagajo razporeditev na
delovna mesta, ki ga bodo lahko opravljali glede na starost in
delovno zmožnost.

V primeru razporeditve iz prejšnjega odstavka plača delavca ne
more biti nižja kot pred razporeditvijo.


29c. člen

Delavcem s 35 leti delovne dobe ali 55 let starosti in delavkam s
30 leti delovne dobe ali 50 let starosti, ki so razporejeni na
delovno mesto od I. do V. tarifne skupine in sodelujejo pri
znanstveno-raziskovalnem delu, se zmanjša delovna obveza za 2 uri
tedensko.


9. Izobraževanje delavcev

30. člen

Delavec, ki se izobražuje, ima pravico do zagotovitve pogojev za
uspešno opravljanje učnih obveznosti.

Delavec, ki neupravičeno odkloni izobraževanje, izpopolnjevanje
ali usposabljanje, ki ga od njega zahteva delovni proces, je
disciplinsko odgovoren ter disciplinsko in odškodninsko
odgovoren, če ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti v zvezi z
izobraževanjem.


31. člen

Delavci se strokovno izpopolnjujejo:

- s praktičnim delom na drugih delovnih mestih v zavodu, v
katerem delajo, na katerih lahko pridobijo nova znanja oziroma
lahko razširijo svoje strokovno znanje,
- s praktičnim delom v ustreznih strokovno višje organiziranih
zavodih, kjer lahko pridobijo novo znanje oziroma razširijo svoje
strokovno znanje,

- na tečajih,

- na seminarjih,

- na kongresih in simpozijih.


32. člen

Za strokovno izpopolnjevanje se šteje tudi udeležba delavcev na
mednarodnih strokovnih srečanjih. Zavod pošlje svoje delavce z
višjo oziroma visoko izobrazbo na strokovno izpopolnjevanje v
tujino predvsem takrat, če v domačih zavodih tako izpopolnjevanje
ni mogoče. Izjemoma lahko pošlje zavod na strokovno
izpopolnjevanje v tujino tudi delavce s srednjo strokovno
izobrazbo, če to terjajo specifične potrebe zavoda.


33. člen

Delavci se imajo pravico in dolžnost strokovno izpopolnjevati in
sicer:

- delavci z visoko strokovno izobrazbo najmanj 10 dni na leto
oziroma najmanj 30 dni na vsaka tri leta;

- delavci z višjo strokovno izobrazbo najmanj 20 dni na vsaka tri
leta;

- delavci s srednjo strokovno izobrazbo najmanj 14 dni na vsaka
tri leta

drugi delavci pa najmanj 2 dni na leto oziroma najmanj 6 dni na
vsaka tri leta.

Delavec, ki se je strokovno izpopolnjeval na tečaju ali seminarju
je dolžan predložiti po opravljenem izpopolnjevanju potrdilo o
obliki in trajanju strokovnega izpopolnjevanja, v primerih
strokovnega izpopolnjevanja s praktičnim delom pa izvajalec tega
izobraževanja pošlje zavodu, ki je delavca na izpopolnjevanje
poslal, pismeno oceno o delavčevem izpopolnjevanju.

Delavec ni dolžan predložiti potrdila, če se je udeležil
organiziranega množičnega strokovnega srečanja z namenom, da se
seznani z novimi dosežki znanosti, in na katerega ga je poslal
zavod.

Obveznost strokovnega izpopolnjevanja ne velja za delavca v času
strokovnega izobraževanja, na katerega ga je poslal zavod.


34. člen

Zavod je dolžan poslati svojega delavca na strokovno
izpopolnjevanje pred rokom določenim zgoraj, če se pri strokovnem
nadzoru ugotovi pomanjkljivo praktično znanje njegovega delavca
ali če zavod uporablja glede na razpoložljiva sredstva zastarele
metode in sredstva pri delu.


35. člen

Program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe
zavoda določi direktor na predlog strokovnega organa in sprejema
tudi sklepe o posamičnem izpopolnjevanju in izobraževanju.

Strokovni organ je dolžan najmanj enkrat na leto obravnavati
poročilo o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in ga s svojim
mnenjem posredovati organu upravljanja. Poročilo pripravi
direktor oziroma strokovni vodja.


36. člen

Delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo pri
ustreznih izobraževalnih zavodih. Izobraževanje za potrebe zavoda
je delovna obveznost, zaradi česar se tako izobraževanje, če
poteka med delovnim časom, šteje v delovni čas delavca.

Obseg delovnega časa, namenjenega izobraževanju, se določi glede
na čas in vrsto izobraževanja.


37. člen

Delavcu, ki se izobražuje in izpopolnjuje za potrebe zavoda,
pripadajo povračila stroškov povezanih z izobraževanjem:

- prevoz,

- kotizacija, šolnina,

- stroški prehrane,

- stroški bivanja,

- stroški za učne pripomočke (literatura in računalniški
programi), ki ostanejo last zavoda.


38. člen

Delavec, ki ga je organizacija poslala na daljše izobraževanje
oziroma na specializacijo, je dolžan na poziv zavoda prekiniti
izobraževanje oziroma izpopolnjevanje, če je neobhodno potrebno,
da se vrne na delo v zavod. Odločitev o tem sprejme direktor.


39. člen

Delavec, ki ga je zavod poslal na izobraževanje oziroma
izpopolnjevanje, je dolžan na zahtevo zavoda ostati na delu v
zavodu dvakratno dobo izobraževanja, vendar ne več kot osem let.


10. Odgovornost za delovne obveznosti in disciplinski
postopek

40. člen

Zavod v splošnem aktu ali svoji kolektivni pogodbi opredeli
kršitve delovne obveznosti, pogoje za pogojno odložitev izvršitve
disciplinskih ukrepov in obnovo disciplinskega postopka.


41. člen

Disciplinski postopek opredelijo zavodi v svojem splošnem aktu.


11. Prenehanje delovnega razmerja

42. člen

Če preneha delovno razmerje po volji delavca, znaša odpovedni
rok:


mes.

- za delavca I., II. in III. stopnje šolske
izobrazbe 1

- za delavce IV. in V. stopnje šolske izobrazbe 2

- za delavce VI. in VII. stopnje šolske izobrazbe 3

- za delavce VII/2. in VIII. stopnje šolske
izobrazbe 4


Odpovedni rok naveden v predhodnem odstavku, se v sporazumu med
delavcem in zavodom lahko skrajša.


43. člen

Med trajanjem odpovednega roka ima delavec pravico do 16 ur
odsotnosti z dela na mesec zaradi iskanja nove zaposlitve. To
odsotnost lahko delavec izrabi po urah v dogovoru z direktorjem.


12. Varstvo pravic delavcev

44. člen

O delavčevih pravicah, obveznostih in odgovornostih odločata
direktor in organ upravljanja zavoda. Zagotovljeno mora biti
dvostopenjsko odločanje.

Vsi sklepi, s katerimi se odloča o pravici, obveznosti ali
odgovornosti delavca, morajo biti delavcu vročeni pisni obliki z
obrazložitvijo in s poukom o možnosti ugovora (pravni pouk).

O vloženi zahtevi oziroma ugovoru delavca je treba obvestiti
sindikat v zavodu.


13. Odškodnina

45. člen

Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude
malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno
ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se
odškodnina odmeri glede na višino plače delavca v zadnjem mesecu
pred izdajo odločbe o ugotovitvi povzročene škode.

Odškodnino v pavšalnem znesku odmeri organ, ki odloča o
disciplinski odgovornosti na prvi stopnji.

Višina odškodnine se lahko zmanjša ali pa se delavca oprosti
plačila odškodnine, če je bilo dejanje storjeno iz hude
malomarnosti pri delu in je oprostitev primerna glede na gmotno
stanje delavca in njegov siceršnji odnos do dela.

14. Odškodnina za nezakonite odločbe

46. člen

Delavcu pripada pavšalna odškodnina, ki znaša pet izplačanih
povprečnih osebnih dohodkov v zavodu, kadar je s pravnomočno
odločbo ugotovljeno:

- da je delavec nezakonito uvrščen med presežke delavcev oziroma
da so bile pri določanju presežkov storjene bistvene kršitve
postopka in bistveno kršene pravice delavcev,

- da je delavcu delovno razmerje prenehalo na nezakonit način.

Upošteva se povprečje zadnjih treh mesecev pred pravnomočnostjo
sodbe.


III. B. PLAČE, DODATKI, NADOMESTILA PLAČ,
DRUGI OSEBNI PREJEMKI IN STROŠKI

1. Splošne določbe o plačah

47. člen

Plače se izplačujejo najmanj enkrat mesečno in sicer do 15. dne v
mesecu za pretekli mesec.

Delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom, pripadajo drugi
osebni prejemki ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
v enakem znesku kot delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom.

Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice
pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom.

Določila te pogodbe veljajo za vse delavce.


2. Osnovna plača

48. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(V pogodbi o zaposlitvi zavod oziroma delodajalec in delavec
določita osnovno plačo delavca.

Osnovna plača delavca je tista plača, ki je določena z
razporeditvijo delavca v posamezni tarifni razred za polni
delovni čas, predvidene delovne rezultate in normalne delovne
pogoje.

Osnovna plača delavca za poln delovni čas ne more biti nižja od
izhodiščne plače za posamezen tarifni razred kot je določen v
nadaljevanju tega člena, razen v primerih, ki so posebej določeni
s to pogodbo.

Izhodiščna plača se ugotavlja v skladu s splošno kolektivno
pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Izhodiščna plača po posameznih tarifnih razredih je določena v
količniku od izhodiščne plače iz četrtega odstavka tega člena.
Tarifni razredi so določeni v prilogi, ki je sestavni del te
pogodbe.)

********************


49. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Prvo razvrščanje delavcev v posamezne tarifne razrede opravi
direktor ali ustrezna strokovna služba v soglasju z organom
upravljanja. S tem razvrščanjem se delavcu ne sme zmanjšati
plače. V primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno
strokovno presojo ali uveljavitev arbitraže.)

********************


50. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Delavcem pripada dodatek za vodenje:

- službe z najmanj trije delavci 0,30 količnika,

- službe z najmanj pet delavci 0,45 količnika,

- službe z najmanj osem delavci 0,60 količnika.

Dodatki po 50. členu in 51. členu se med seboj izključujejo.)

********************


51. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Delavcu, imenovanemu na funkcijo, se h količniku za določanje
osnovne plače prišteje količnik


------------------------------------------------
Funkcija Število zaposlenih
------------------------------------------------

pomočnik direktorja do 50 od 51 do 250 nad 250
0,60 0,80 1,00

vodja org. enote nad
50 podrejenih vodja,
projekta nad 10 FTE 0,80

vodja org. enote od 15
do 50 podrejenih, vodja
projekta nad 2 do 10 FTE 0,60

vodja org. enote do 15
podrejenih, vodja projekta
do 2 FTE 0,40
--------------------------------------------------
)

********************


51a. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Delavcu, ki je izvoljen v ustrezni znanstveno-raziskovalni ali
raziskovalno-razvojni naziv, pripade dodatek:

a) Za raziskovalno in razvojno delo, financirano izven
Nacionalnega raziskovalnega programa, dobi 100% dodatek, to je v
višini 1,00 količnika, če sodeluje vsaj s 567 urami letno. Če na
projektu sodeluje z manjšim številom ur, se dodatek ustrezno
zmanjša.

b) Sodelovanje v pedagoškem procesu:


- za mentorstvo štirih ali več magistrantov
oziroma doktorantov 1,00

- za mentorstvo treh magistrantov oziroma
doktorantov 0,80

- za mentorstvo dveh magistrantov oziroma
doktorantov 0,60

- za mentorstvo enega magistranta ali
doktoranta 0,35

- sodelovanje v pedagoškem procesu
od ene do dveh kreditnih ur 0,50

- sodelovanje v pedagoškem procesu
od dveh do štirih kreditnih ur 1,00


Dodatki iz tega člena se lahko seštevajo, vendar vsota ne sme
presegati koeficienta v višini 1,00.)

********************


51b. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Delavcem pripada:
- za mentorstvo več kot dveh pripravnikov oziroma specializantov
0,60 količnika,

- za mentorstvo dveh pripravnikov oziroma specializantov 0,30
količnika,

- za mentorstvo enega pripravnika ali specializanta 0,15
količnika.)

********************


3. Plača na podlagi delovne uspešnosti

52. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kvaliteta,
gospodarnost dela, intenzivnost, inovativnost, itd.; merila pa so
količinski, kakovostni in vrednostni kazalniki. Pri delih oziroma
na delovnih mestih, kjer uspešnosti ni mogoče meriti, se le-ta
ocenjuje. Delovna uspešnost se lahko ugotavlja oziroma ocenjuje
individualno, pri delovno povezanih skupinah pa tudi skupinsko.
Ugotavlja in ocenjuje jo delavec, ki organizira in vodi delovni
proces in pri tem upošteva eksterne ocene.)

********************


53. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(V primeru, da se večina delavcev ne strinja s predvidenimi
normami in merili, lahko sindikalni poverjenik zahteva arbitražo
ustrezne strokovne institucije. Če se v arbitraži ugotovi, da so
norme oziroma merila neustrezne in v škodo delavcev, se razliko
plač delavcev v celoti poračuna.)

********************


4. Dodatki

54. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan delavcu v času
rednega dela zagotoviti normalne delovne razmere, v katerih je
mogoče doseči pričakovane delovne rezultate.

1. Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu,
neugodne vplive okolij, nevarnost pri delu in delo v delovnem
času, ki je za delavce manj ugoden v primeru, ko so to posebni
pogoji, ki se občasno pojavljajo in zato niso ovrednoteni v
osnovni plači.

Dodatki se obračunavajo le za posebne pogoje, ki se občasno
pojavljajo, in le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi
katerih mu dodatek pripada.

Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni
delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.

2. Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, in jim
je tako delo odrejeno, pripadajo delavcem dodatki najmanj v
naslednjem odstotku od osnove:


- izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni 10%

- delo v deljenem delovnem času s prekinitvijo
od 1 do manj kot 2 ur 15%

- delo v deljenem delovnem času s prekinitvijo
2 ur in več 20%

- nočno delo 50%

- delo prek polnega delovnega časa 50%

- delo v nedeljo 100%

- delo na proste dneve, določene z zakonom 100%.


Dodatka, določena v zadnjih dveh alineah, se med seboj
izključujeta.

Za čas pripravljenosti na domu delavcu pripada nadomestilo v
višini najmanj 10 % od osnove.

Za delo v dežurstvu pripada delavcu plačilo za vsako uro obvezne
navzočnosti na delovnem mestu najmanj 60 % od osnove, za čas
opravljanja efektivnega dela pa delavcu pripada plačilo v enaki
višini kot za delo preko polnega delovnega časa.

3. Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 %
od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.

Dodatek za delovno dobo se delavkam, ki imajo več kot 25 let
delovne dobe, poveča še za 0,25 % za vsako izpolnjeno leto
delovne dobe nad 25 let.

V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja
opravljanja efektivnega dela v naši državi in tujini, ki se po
predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v
zavarovalno dobo.

4. Delavcu pripadajo dodatki za težje delovne pogoje v primerih,
kjer je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja, ki
jih s tehničnimi in drugimi preventivnimi ukrepi ni mogoče
izboljšati.

Med te uvrščamo nevarne snovi (v obliki plinov, par, trdnih in
tekočih aerosolov, prahu), neprimerne mikroklimatske parametre
(temperatura, relativna vlaga, hitrost gibanja zraka), hrup,
osvetljenost in različne vrste sevanj (ionizirajoča,
neionizirajoča).

Dodatki za težje delovne pogoje se delavcu priznavajo najmanj v
višini 5 % od osnovne plače delavca.

5. Posamezni dodatki iz 2. in 4. točke tega člena se lahko
delavcem izplačujejo v enakih zneskih ne glede na višino plače
delavca, pri čemer so odstotni deleži le podlaga za določitev
obsega sredstev za tak način izplačevanja dodatkov.)

********************


54a. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Zaposlenim v raziskovalnih organizacijah pripada dodatek za delo
v raziskovalni dejavnosti v višini 0,60 količnika.)

********************


54b. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Zaposlenim v raziskovalnih organizacijah pripada dodatek za
posebne obremenitve in odgovornosti v:

- I.-IV. tarifni skupini 0,35

- V. tarifni skupini 0,35

- VI. tarifni skupini 0,45

- VII. tarifni skupini 0,75

- VIII. tarifni skupini 0,75

- IX. tarifni skupini 0,75)

********************


54c. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Zaposlenim na delovnih mestih, za zasedbo katerih je pogoj
izvolitev oziroma reelekcija ustrezni naziv, in na delovnih
mestih, ki so zasedena za določen čas na podlagi projektnega
financiranja, pripada dodatek v naslednji višini količnika:

- na delovnem mestu raziskovalca in drugih delovnih mestih z
osnovnim količnikom 3,25 dodatek v višini 0,95 količnika;
- na delovnem mestu asistenta z osnovnim količnikom 3,25 dodatek
v višini 1,10 količnika;

- na delovnem mestu višjega strokovnega sodelavca in drugih
delovnih mestih z osnovnim količnikom 3,40 dodatek v višini 1,10
količnika;

- na delovnem mestu samostojnega raziskovalca in na drugih
delovnih mestih z osnovnim količnikom 3,60 dodatek v višini 1,20
količnika;

- na delovnem mestu asistenta z magisterijem, asistenta
specialista z osnovnim količnikom 3,60 dodatek v višini 1,35
količnika;

- na delovnem mestu raziskovalca z magisterijem in na drugih
delovnih mestih z osnovnim količnikom 3,80 dodatek v višini 1,30
višine količnika;

- na delovnem mestu strokovnega sodelavca v humanistiki z
osnovnim količnikom 3,80, dodatek v višini 1,50 količnika;

- na delovnem mestu višjega raziskovalca in drugih delovnih
mestih z osnovnim količnikom 4,00 dodatek v višini 1,70
količnika;

- na delovnem mestu asistenta z doktoratom, višjega raziskovalno-
razvojnega asistenta z osnovnim količnikom 4,00 dodatek v višini
2,00 količnika;

- na delovnem mestu samostojnega raziskovalca z magisterijem in
drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom 4,20 dodatek v
višini 1,70 količnika;

- na delovnem mestu višjega raziskovalca z magisterijem in na
drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom 4,40 dodatek v
višini 1,70 količnika;

- na delovnem mestu z osnovnim količnikom 4,70 dodatek v višini
1,80 količnika;

- na delovnem mestu znanstvenega sodelavca, raziskovalno-
razvojnega sodelavca, samostojnega strokovnega sodelavca v
humanistiki z osnovnim količnikom 4,70 dodatek v višini 2,10
količnika;

- na delovnem mestu z osnovnim količnikom 5,60 dodatek v višini
1,90 količnika;

- na delovnem mestu višjega znanstvenega sodelavca, višjega
raziskovalno-razvojnega sodelavca, samostojnega strokovnega
sodelavca v humanistiki-specialista z osnovnim količnikom 5,60
dodatek v višini 2,20 količnika;

- na delovnem mestu z osnovnim količnikom 6,80 dodatek v višini
2,00 količnika;

- na delovnem mestu znanstvenega svetnika, raziskovalno-
razvojnega svetnika z osnovnim količnikom 6,80 dodatek v višini
2,30 količnika.

Delavcem, ki prejemajo dodatke po tem členu, ne pripadajo dodatki
iz 54.a člena in 54.b člena.)

********************


54d. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Zaposlenim na posameznih delovnih mestih, opredeljenih v 54.c
členu, se dodatek, opredeljen v tem členu, poveča tako, kot je
razvidno iz priložene tabele, ki je sestavni del teh sprememb in
dopolnitev.

Povečanje dodatka, ki se zagotavlja iz proračuna za financiranje
Nacionalnega raziskovalnega programa, se uveljavlja v naslednjih
časovnih obdobjih:

- 10% globalno v oktobru 1998, diferencialno po posameznih
delovnih mestih, kot je opredeljeno v tabeli,

- 5% v maju 1999,

- 3% v januarju 2000,

- 3% v juliju 2000.)

********************


54e. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Dodatek, opredeljen v 54.c členu, se lahko zaposlenim na
posameznih delovnih mestih, opredeljenih v 54.c členu, dodatno
poveča v primeru, da zavod za tako povečanje s tekočim
poslovanjem pridobiva zadostna sredstva iz drugih virov. Možno
povečanje dodatka iz drugih virov je razvidno iz tabele in se
lahko uveljavi v naslednjih časovnih obdobjih:

- do 5% v marcu 1999,

- do 5% v januarju 2000,

- do 5% v januarju 2001

- do 3% v decembru 2001.)

********************


54f. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Zaposlenim s specializacijo po dveletnemu programu, z
magisterijem oziroma z doktoratom znanosti, ki ni pogoj za
zasedbo delovnega mesta, na katerega so razporejeni, pripada
dodatek v višini:

- za specializacijo po dveletnemu programu 0,20 količnika,

- za magisterij 0,30 količnika,

- za doktorat znanosti 0,50 količnika.

Dodatki iz prejšnjega odstavka se med seboj izključujejo.)

********************


54g. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Mladim raziskovalcem pripada dodatek za sodelovanje pri
raziskovalnem delu:

- na delovnem mestu mladega raziskovalca z osnovnim količnikom
3,25 dodatek v višini 0,60 količnika;

- na delovnem mestu mladega raziskovalca z magisterijem z
osnovnim količnikom 3,60 dodatek v višini 0,65 količnika;

Mladim raziskovalcem, ki prejemajo dodatke po tem členu, ne
pripadajo dodatki iz 54.a člena in 54.b člena.)

********************


5. Nadomestilo plač

55. člen

Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v
naslednjih primerih:

- zaradi bolezni;

- poklicne bolezni in nesreče pri delu;

- letnega dopusta in odsotnosti iz 43. člena te pogodbe;

- na dela prost dan po posebnem republiškem zakonu;

- odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma
izobraževanja v interesu zavoda oziroma delodajalca;

- v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali
splošnim aktom zavoda oziroma delodajalca;

- v primeru odklonitve dela na delovnem mestu, če niso
zagotovljeni varni delovni pogoji pa to pomeni nevarnost za
življenje in zdravje;

- v času stavke, če ugotovi arbitražna komisija, da je bila
stavka organizirana v skladu z zakonom in s stavkovnimi pravili,
da je šlo za bistveno kršitev kolektivne pogodbe s strani
delodajalca in so bile izčrpane vse pogajalske možnosti.

V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee, pripada
delavcu nadomestilo v višini 100 % osnove.
V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini kot
jo določa zakon. Osnova za izračun nadomestila je izplačana
plača delavca v preteklem mesecu.


55a. člen

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do
največ sedem delovnih dni v letu zaradi:


- sklenitve zakonske zveze 3 dni

- rojstva otroka 3 dni

- poroke otroka 2 dni

- smrti: staršev, zakonca, otrok, posvojencev,
pastorkov, mačehe, očima 3 dni

- smrti: brata, polbrata, sestre, polsestre,
tasta, tašče, skrbnika, starih staršev, starih staršev
zakonca ter vnukov, ki so z delavcem živeli
v skupnem gospodinjstvu 2 dni

- smrti: brata, polbrata, sestre, polsestre,
tasta, tašče, skrbnika, starih staršev, starih staršev
zakonca ter vnukov, ki z delavcem niso živeli
v skupnem gospodinjstvu 1 dan

- selitve v istem kraju 2 dni

- selitve iz kraja v kraj 3 dni

- elementarnih nesreč do 5 dni.


Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja
državljanskih dolžnosti zaradi opravljanja funkcije v organih
reprezentativnih sindikatov na državni ravni, odziva na vabilo
sodišča ali drugega državnega organa in za opravljanje funkcije v
predstavniških organih države in lokalne skupnosti.

Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v
naslednjih primerih:

- neodložljivih osebnih opravkov,

- zasebnega potovanja,

- nege družinskega člana, ki ni medicinsko nujna,

- popravila hiše oziroma stanovanja,

- zdravljenja na lastne stroške.

Poslovodni organ oziroma delodajalec lahko delavčevo zahtevo po
neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa
v željenem času ne dopuščajo odsotnosti.


55b. člen

Za pripravo na strokovni izpit pripada pripravniku do V. stopnje
strokovne izobrazbe 5 delovnih dni, pripravniku VI. in VII.
stopnje strokovne izobrazbe pa 7 delovnih dni odsotnosti z dela z
nadomestilom plače. To odsotnost lahko koristi samo enkrat.

Na podlagi predloga zdravnika za medicino dela ima delavec
pravico do odsotnosti 10 delovnih dni z nadomestilom plače za
medicinsko programirano zdravljenje.

Prostovoljni krvodajalci imajo pravico do dveh zaporednih prostih
delovnih dni vsakokrat, ko dajo kri. Prosti dnevi se jim
računajo, kot da so na delu.

Delavec sme biti odsoten z dela ob nadomestilu plače zaradi
iskanja zdravniške pomoči, vendar ne več kot tri ure za posamezen
primer in ne več kot 20 ur na leto. To velja tudi v primeru, ko
delavec išče zdravniško pomoč za ožjega družinskega člana.


6. Del plač iz naslova uspešnosti poslovanja oziroma iz
dobička

56. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Zavod ima pravico presežke prihodkov nad odhodki, ki jih pridobi
izven opravljanja storitev kot javna služba, porazdeliti med
delavce po opredeljenih merilih v splošnih aktih zavoda.)

********************


7. Drugi osebni prejemki

a) Regres za letni dopust

57. člen

********************

(Uradni list RS, št. 39-1963/1999)

(Glej opombo (9))

Delavcu pripada enkrat letno regres za letni dopust v višini
zneska, kot je za vsako leto določen v kolektivni pogodbi za
negospodarske dejavnosti in se izplača do konca meseca junija
tekočega leta.

Pravica delavca do izplačila regresa za letni dopust je vezana na
pravico do izrabe letnega dopusta.

********************


b) Jubilejne nagrade

58. člen

Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:


%

- za 10 let delovne dobe 50

- za 20 let delovne dobe 75

- za 30 let delovne dobe 100


povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije
dosežene za pretekle tri mesece pred izplačilom.

Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi
delovne dobe iz prejšnjega odstavka.

V delovno dobo se vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih
je delavec pridobil v delovnem razmerju doma in v tujini ter
benificirana delovna doba ter so vpisana v delovni knjižici.


c) Odpravnina ob upokojitvi

59. člen

Delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini ene povprečne
mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za
pretekle tri mesece, za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe
oziroma v višini ene povprečne plače mesečne čiste plače delavca
za pretekle tri mesece, za vsakih dopolnjenih pet let delovne
dobe, če je to za delavca ugodneje.

Delavec je upravičen do razlike odpravnine, če je organizacija,
ustanova ali zavod zanj financiral dokup delovne dobe, v primeru,
da so bila sredstva za dokup manjša od odpravnine.


č) Solidarnostne pomoči

60. člen

Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v
višini povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za
pretekle tri mesece in sicer v naslednjih primerih:


povp. pl.

- smrt delavca ali ožjega družinskega člana 2

- težja invalidnost 1

- za bolezen daljšo od treh mesecev 1

- elementarne nesreče ali požari 1


K predlogu za dodelitev solidarnostne pomoči pripravi svoje
mnenje tudi sindikat.


8. Povračila stroškov v zvezi z delom

a) Prehrana med delom in prevoz na delo in z dela

61. člen

Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom. Do
povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci,
ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki,
učenci in študentje na praksi.
Delavcu pripada za prehrano med delom mesečno najmanj 10 %
povprečne mesečne plače na zaposlenega v gospodarstvu Republike
Slovenije za pretekle tri mesece.


62. člen

Delavcu se nadomestijo stroški prevoza na delo in z dela v višini
stroškov javnega prevoza.


b) Povračilo stroškov za službena potovanja

63. člen

Za službena potovanja doma in v tujini se povrnejo stroški po
predloženih računih na osnovi potnega naloga.

Če ni predložen račun za stroške, je delavec upravičen za
potovanja po domovini do sledeče višine dnevnice:

- cela dnevnica za vsakih 24 ur službenega potovanja in za
službeno potovanje, ki je trajalo manj kot 24 ur, toda več kot 12
ur,

- polovična dnevnica za službeno potovanje, ki je trajalo več kot
8 ur, vendar ne več kot 12 ur,

- znižana dnevnica za službeno potovanje, ki je trajalo več kot 6
ur, vendar ne več kot 8 ur, če se potovanje prične 2 uri pred
začetkom delovnega časa ali konča 2 uri po koncu delovnega časa.

Cela dnevnica za službeno potovanje v državi, brez stroškov za
prenočišče, znaša 5 % poprečne plače v gospodarstvu Republike
Slovenije, izplačane v zadnjem trimesečju. Polovična dnevnica
znaša 50 %, znižana 35 % cele dnevnice iz prejšnjega stavka.

Regres za prehrano in dnevnica se med seboj izključujeta.

Stroški za prenočitev se delavcem priznajo v polnem znesku po
priloženem računu, razen hotela de luxe kategorije. Stroški za
prenočišče se delavcu povrnejo tudi brez predloženega računa in
sicer v višini zneska, ki predstavlja 30 % vrednosti dnevnice.

Delavcu pripadajo dnevnice za službena potovanja v tujini največ
do zneska, predvidenega v ustrezni odredbi o izdatkih za službena
potovanja in selitve v tujino.


c) Terenski dodatek

64. člen

Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, kadar so poslani na
delo izven sedeža organizacije oziroma kraja stalnega ali
začasnega prebivališča ter če sta na terenu organizirana prehrana
in prenočišče. Če sta prehrana in prenočišče organizirana
brezplačno, se stroški, ki jih ima podjetje s prehrano in
prenočiščem delavcev na terenu, izkazujejo kot stroški prehrane
na delu in kot stroški terenskega dodatka, delavci pa do
terenskega dodatka niso upravičeni. V primeru, da mora delavec
plačevati le enega od navedenih stroškov, mu terenski dodatek
pripada le v višini tega stroška. Terenski dodatek se obračuna v
višini do 75 % cele dnevnice. Terenski dodatek in dnevnica se
izključujeta.


č) Ločeno življenje

65. člen

Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno 40 % poprečne plače
izplačane na delavca v gospodarstvu Republike Slovenije za
pretekle tri mesece. Nadomestilo za ločeno življenje se izplačuje
delavcu, ki je začasno razporejen na delo in strokovno
izpopolnjevanje izven kraja stalnega bivališča njegove ožje
družine. Delavec ni upravičen do povračila za ločeno življenje,
če odkloni primerno družinsko stanovanje ali če se je vselil v
družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.


9. Inovacije

66. člen

Inovator oziroma skupina inovatorjev, ki jim je inovacija
priznana po internem aktu zavoda, ki ureja področje inovacij, je
upravičen do nagrade v linearnem odstotku od dohodka, ki ga
ustvari z inovacijo zavod.


10. Mladi raziskovalci

a) Delovni čas

67. člen

Mladi raziskovalci v okviru državno finančno pokritih obveznosti
svojega osnovnega programa tedensko opravljajo lahko dve
pedagoški uri oziroma skupno do osem delovnih ur asistentskega
dela na ustreznem strokovnem področju na visokošolskih ustanovah
oziroma na ustreznih raziskovalnih organizacijah.

Mlade raziskovalce, ki prihajajo iz gospodarskih in drugih
organizacij, se sme v teh organizacijah obremeniti z opravili in
dejavnostmi, ki niso neposredno vključene v njihov raziskovalni
program, največ do osem ur tedensko.

Mladi raziskovalec je obvezen sprejeti pedagoške obveznosti
navedene v prvem odstavku tega člena, če je na visokošolski
ustanovi prosto ustrezno delovno mesto v pedagoškem procesu.
Ustreznost delovnega mesta s strokovnega vidika ugotavlja mentor
mladega raziskovalca.

Ta obveznost lahko velja za mlade raziskovalce, katerih program
poteka na visokošolskih ustanovah in na raziskovalnih inštitutih,
ne velja pa za mlade raziskovalce, ki so jih delovne organizacije
poslale na usposabljanje v raziskovalne inštitute in ki lahko
izkažejo aplikativno udeležbo na razvojnem programu.

Obremenitev mladih raziskovalcev z asistentskim delom čez mejo,
opredeljeno v prvem odstavku tega člena, je možno izključno s
soglasjem mladega raziskovalca in njegovega mentorja za
raziskovalni program, če s tem ni ogroženo izpolnjevanje njegovih
programskih obveznosti in pod pogojem, da to delo dodatno
financira visokošolska ustanova.


b) Druge pravice in obveznosti mladih raziskovalcev

68. člen

Če mladi raziskovalec pred iztekom pogodbenega roka za
usposabljanje opravi vse obveznosti (magistrska naloga in
doktorska disertacija), se ga lahko materialno stimulira z
izplačilom do tretjine od preostale celotne vsote, namenjene za
usposabljanje.


69. člen

Če mladi raziskovalec ne opravi svojih obveznosti v pogodbenem
roku (oddaja magistrske naloge ali doktorske disertacije), se mu
lahko naknadno podaljša rok za tri mesece (izjemoma za šest
mesecev) ob priporočilu in zagotovilu mentorja in mladega
raziskovalca, da bo izostale obveznosti v tem času dokončal,
vendar Ministrstvo za znanost in tehnologijo za ta čas materialno
ne stimulira mladega raziskovalca


70. člen

V času usposabljanja se mlademu raziskovalcu omogoči vsaj za
petino študijskega časa za študij v tujini. Za uresničitev te
pravice so odgovorni mentor, zavod in republiški upravni organ
pristojen za raziskovalno dejavnost.


71. člen

Mladi raziskovalec z mentorjevim soglasjem samostojno razpolaga z
deležem sredstev, določenih za zadovoljevanje materialnih
stroškov.

Delež sredstev po prvem odstavku predstavlja 20 % plače, ki jo
mladi raziskovalec prejme po pogodbi, sklenjeni med republiškim
upravnim organom pristojnim za raziskovalno dejavnostjo in
zavodom.

S sredstvi opredeljenimi v prvem odstavku se krijejo stroški
udeležbe na strokovnih srečanjih, stroški krajših študijskih
obiskov v tujini, stroški nakupa literature ter stroški dodatnega
izobraževanja (računalniški tečaji, tuji jeziki, itd.).


11. Plače sindikalnih zaupnikov

72. člen

Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu
zaupniku plača v višini, kot jo je prejemal pred začetkom
opravljanja te funkcije, vendar najmanj v vrednosti 19. plačnega
razreda. Na plačo se obvezno prišteva še dodatek za delovno dobo.

Plačo sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v
organizaciji oziroma pri delodajalcu. Sindikalni zaupnik je
upravičen do dodatkov in nadomestil ter prejemkov skupne porabe
in stroškov v skladu s to kolektivno pogodbo.

Profesionalni sindikalni zaupnik je upravičen tudi do
napredovanja v višje plačilne razrede tudi v času svojega
mandata.

Za zastopanje interesov sindikalno neorganiziranih zaposlenih v
raziskovalnih organizacijah skrbi delno profesionaliziran
sindikalni zaupnik reprezentativnega sindikata.

O refundaciji dela plače temu sindikalnemu zaupniku in dela
materialnih stroškov za njegovo delovanje s strani MZT in s
strani sindikata se dogovorita obe stranki in pri tem upoštevata
število sindikalno neorganiziranih zaposlenih in višino plače
sindikalnega zaupnika v raziskovalni organizaciji, kjer je
zaposlen.
Sindikalni zaupnik ima po prenehanju profesionalnega opravljanja
svoje funkcije pravico, da se razporedi na delovno mesto, ki
ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto
poklica, znanju in zmožnostim, ter do takega števila napredovanj
v višji plačilni razred, kot da bi neprekinjeno delal v svojem
poklicu.


********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

( LESTVICA ZA KOLEKTIVNO POGODBO


---------------------------------------------------
Delovno mesto Količnik
---------------------------------------------------
Tarifna skupina
---------------------------------------------------
1. čistilec pisarniških prostorov 1,10

2. čistilec laboratorija, fizični delavec 1,20
---------------------------------------------------
Tarifna skupina II
---------------------------------------------------
1. kurir 1,30

2. kurir vročevalec 1,35
---------------------------------------------------
Tarifna skupina III
---------------------------------------------------
1. strojepisec, razmnoževalec, telefonist 1,50

2. strojepisec - operater 1,55

3. telefonist - informator, kurjač,
strojepisec - operater na sistemu,
razmnoževalec projektov 1,65
----------------------------------------------------
Tarifna skupina IV
----------------------------------------------------
1. laborant 1,80

2. vzdrževalec 1,90

3. vzdrževalec tehnične opreme,
izdelovalec laboratorijskih komponent
razvijalec laboratorijskih aparatur 2,00
-----------------------------------------------------
Tarifna skupina V
-----------------------------------------------------
1. tehnik 2,20

2. obračunski tehnik 2,40

3. projektni sodelavec 2,50
-----------------------------------------------------
Tarifna skupina VI
-----------------------------------------------------
1. inženir, višji knjižničar 2,65

2. strokovni sodelavec 2,75

3. samostojni razvijalec,
samostojni strokovni sodelavec 2,90

4. vodilni razvijalec,
vodilni strokovni sodelavec 3,00
------------------------------------------------------
Tarifna skupina VII, VIII in IX
------------------------------------------------------
1. * raziskovalec, dipl. inž., bibliotekar,
dokumentalist, * asistent, strokovni sodelavec, 3,25

2. višji strokovni sodelavec, pravni referent,
programer 3,40

3. sistemski inženir, * samostojni raziskovalec,
* asistent z magisterijem, samostojni strokovni
sodelavec, * višji asistent 3,60

4. višji sistemski inženir, * raziskovalec z mag.,
dipl. inž. specialist, bibliotekar specialist,
dokumentalist specialist, strokovni sodelavec s
specializacijo 3,80

5. * višji raziskovalec, * asistent z doktoratom 4,00

6. samostojni raziskovalec z mag., znanstveni
sodelavec, strokovno-raziskovalni sodelavec 4,20

7. višji raziskovalec z magisterijem, strokovni
svetnik 4,40

8. znanstveni sodelavec z doktoratom,
strokovno-raziskovalni sodelavec z doktoratom,
svetovalec direktorja 4,70

9. višji znanstveni sodelavec,
višji strokovno raziskovalni sodelavec 5,60

10. znanstveni svetnik, strokovno-raziskovalni
svetnik 6,80
-----------------------------------------------------


* Mlade raziskovalce brez delovnih izkušenj se razporedi na
delovno mesto asistenta ali raziskovalca, ostale z izkušnjami na
delovno mesto samostojnega raziskovalca, višjega asistenta,
samostojnega raziskovalca, asistenta z magisterijem, asistenta z
doktoratom, višjega strokovno raziskovalnega asistenta.)

********************


********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(TABELA VR: IZRAČUN KOLIČNIKOV ZA PLAČE PO PREDLOGU SPREMEMB KP dejavnosti


.----------------------------------------------------------------------------------------------
. . PLAČE MAREC 1998 . OKT 1998 . MAR 1998 . MAJ 1999 . JAN 2000 . JAN 2000 . JUL 2000 . Indeks 
. .---------------------------.----------.----------.----------.----------.----------.----------
. . Osnovni . Dodatek. SKUPAJ . 10%-drž . 5%-sami . 5%- drž . 3%-drž . 5%-sami . 3%-drž . rasti 
.DELOVNA MESTA . količnik. po KP . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.REDNI PROFESOR . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.ZNANSTVENI SVETNIK . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.osnovni količnik . 6,80 . 1,20 . 8,00 . 8,64 . 9,07 . 9,53 . 9,81 . 10,30 . 10,61 . 133 .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.IZREDNI PROFESOR . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.VIŠJI ZNANSTVENI . . . . . . . . . . .
.SODELAVEC . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.osnovni količnik . 5,60 . 1,10 . 6,70 . 7,24 . 7,60 . 7,98 . 8,22 . 8,63 . 8,89 . 133 .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.DOCENT . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.ZNANSTVENI . . . . . . . . . . .
.SODELAVEC . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.osnovni količnik . 4,70 . 1,00 . 5,70 . 6,27 . 6,58 . 6,91 . 7,12 . 7,48 . 7,70 . 135 .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.VIŠJI RAZISKOVALEC . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.osnovni količnik . 4,40 . 0,90 . 5,30 . 5,94 . 6,23 . 6,54 . 6,74 . 7,08 . 7,29 . 138 .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.SAMOSTOJNI . . . . . . . . . . .
.RAZISKOVALEC . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.osnovni količnik . 4,20 . 0,90 . 5,10 . 5,71 . 6,00 . 6,30 . 6,49 . 6,81 . 7,02 . 138 .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.VIŠJI PREDAVATELJ, . . . . . . . . . . .
. ASISTENT S . . . . . . . . . . .
. DOKTORATOM . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.ASISTENT Z . . . . . . . . . . .
.DOKTORATOM . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.osnovni količnik . 4,00 . 0,90 . 4,90 . 5,49 . 5,76 . 6,05 . 6,23 . 6,54 . 6,74 . 138 .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.AM/AS . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.MLADI RAZISKOVALEC . 3,60 . 0,65 . 4,25 . 4,76 . 5,00 . 5,25 . 5,41 . 5,68 . 5,85 . 138,00 
.mag. . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.samostojni . 3,60 . 0,85 . 4,45 . 4,98 . 5,23 . 5,49 . 5,66 . 5,94 . 6,12 . 138,00 .
.raziskovalec . . . . . . . . . . .
.osnovni količnik . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.AV . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.RAZISKOVALEC . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.osnovni količnik . 3,25 . 0,75 . 4,00 . 4,48 . 4,70 . 4,94 . 5,09 . 5,34 . 5,50 . 138 .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.UJ, LE PREDAVATELJ . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.---------
.VIŠJI STROK. . . . . . . . . . . .
.SODELAVEC . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.osnovni količnik . 3,40 . 0,80 . 4,20 . 4,70 . 4,94 . 5,19 . 5,34 . 5,61 . 5,78 . 138 .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.SODELAVEC . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.MLADI RAZISKOVALEC . . . . . . . . . . .
.-------------------.---------.--------.--------.----------.----------.----------.----------
.osnovni količnik . 3,25 . 0,60 . 3,85 . 4,31 . 4,53 . 4,75 . 4,91 . 4,91 . 5,06 . 131 .
.-------------------------------------------------------------------------------------------
)
********************

12. Sodelovanje delavcev pri upravljanju zavoda

73. člen

Delavci sodelujejo pri upravljanju zavoda kot posamezniki in
preko svojih predstavnikov v organih upravljanja.


74. člen

Vsakemu delavcu mora zavod omogočiti sodelovanje pri upravljanju.

Delavec kot posameznik ima pravico:

- do pobud, ki se nanašajo na njegovo delovno mesto, delovno ali
organizacijsko enoto in odgovorov na te pobude,

- biti pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem
področju,

- povedati svoje mnenje o vseh vprašanji, ki se nanašajo na
njegovo delovno mesto ali organizacijo dela,

- zahtevati, da mu direktor ali od njega pooblaščeni delavec
pojasni vprašanja s področja plač in drugih področij delovnega
razmerja.

Pobude, vprašanja in zahteve iz prve in četrte alinee prejšnjega
odstavka delavec naslovi pisno ali ustno neposredno na
direktorja.

Direktor mora na pisno pobudo, zahtevo ali vprašanje odgovoriti
najkasneje v 30 dneh od postavljene pobude, zahteve ali
vprašanja.


13. Skupno posvetovanje

75. člen

Direktor je dolžan obveščati reprezentativne sindikate v zavodu
in predlagati skupno posvetovanje glede:

- statusnih in organizacijskih sprememb,

- potreb po novih delavcih (število in profili),

- razporejanja delavcev iz zavoda v druge organizacije,

- razporejanja delavcev iz kraja v kraj,

- odpuščanja delavcev,

- zaposlovanja delavcev do ene tretjine polnega delovnega časa po
47. členu zakona o delovnih razmerjih,

- zaposlovanja oziroma nadaljevanja dela delavcev, ki
izpolnjujejo pogoje za upokojitev,

- razvrščanja oziroma napredovanja delavcev v višje plačilne
razrede,

- ukrepov za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni.

Potrebne informacije za posvetovanje o zadevah iz prve alinee
tega člena je direktor dolžan posredovati reprezentativnim
sindikatom najmanj 20 dni, v ostalih zadevah pa osem dni pred
sprejemom odločitve direktorja ali upravnega odbora zavoda.
Skupno posvetovanje mora direktor sklicati najmanj tri dni pred
sprejemom odločitve.


14. Predhodno mnenje

76. člen

Direktor mora 15 dni pred sprejemom odločitve zahtevati predhodno
mnenje reprezentativnih sindikatov o:

- začetku in koncu delovnega časa, odmorih med delom in
razporeditvi tedenskega delovnega časa,

- času in kraju izplačil plač in drugih osebnih prejemkov,

- uvajanju novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti ter
določanju plač in drugih prejemkov na tej podlagi,

- določanju različnih oblik nadzora nad delom in sprejemanju
splošnih aktov o delovnih razmerjih ter disciplinski in
odškodninski odgovornosti delavcev.

Če organ upravljanja oziroma direktor pri odločitvi ni upošteval
mnenja reprezentativnih sindikatov, jih mora v osmih dneh
obvestiti o razlogih za svojo odločitev.

Organ upravljanja oziroma direktor lahko sam odloči o zadevah iz
prvega odstavka tega člena, če sindikati ne posredujejo svojega
mnenja v osmih dneh od dneva, ko je bila dana zahteva.

Na zahtevo reprezentativnega sindikata mora direktor v osmih dneh
organizirati razgovor s sindikalnimi predstavniki.


********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (11),(17))

(Tabela 2 IZRAČUN DODATKOV ZA PLAČE PO 54.c, 54.d in 54.e členu KPRD


-------------------------------------------------------------------------------
(pred spremembami in dopolnitvami KP)
-------------------------------------------------------------------------------
Skupaj Skupaj Skupaj Dodatek Dodatek Dodatek Dodatek Skupaj Skupaj
dodatek dodatek dodatek dodatek 54.c 54.c 54.e 54.e dodatek dodatek
Delovna mesta Plačilni 54.c 54.d 54.e 54.d čl. člen člen člen člen 54.e čl. 54.c
člen člen člen člen in 54.e jan. 1 dec. 1 jan. 1 dec.1 jan.+ člen in
razred država država sami člen država država sami 5% sami 3% dec. 54.e člen
-------------------------------------------------------------------------------
Znanstveni svetnik
5. plačilni razred 9,00 1,20 2,15 1,18 3,33 0,40 0,40 0,45 0,27 0,72 1,52
4. plačilni razred 8,50 1,20 2,05 1,11 3,16 0,40 0,40 0,43 0,26 0,69 1,49
3. plačilni razred 8,00 1,20 1,95 1,06 3,01 0,40 0,40 0,40 0,24 0,64 1,44
2. plačilni razred 7,60 1,20 1,85 1,02 2,87 0,40 0,40 0,38 0,23 0,61 1,41
1. plačilni razred 7,20 1,20 1,77 0,97 2,74 0,40 0,40 0,36 0,22 0,58 1,38
osnovni količnik 6,80 1,20 1,69 0,92 2,61 0,40 0,40 0,34 0,20 0,54 1,34

višji znanstveni sodelavec
5. plačilni razred 7,60 1,10 1,84 1,00 2,84 0,40 0,40 0,38 0,23 0,61 1,41
4. plačilni razred 7,20 1,10 1,75 0,96 2,71 0,40 0,40 0,36 0,22 0,58 1,38
3. plačilni razred 6,80 1,10 1,67 0,91 2,58 0,40 0,40 0,34 0,20 0,54 1,34
2. plačilni razred 6,40 1,10 1,59 0,87 2,46 0,40 0,40 0,32 0,19 0,51 1,31
1. plačilni razred 6,00 1,10 1,49 0,82 2,31 0,40 0,40 0,30 0,18 0,48 1,28
osnovni količnik 5,60 1,10 1,42 0,77 2,19 0,40 0,40 0,28 0,17 0,45 1,25

znanstveni sodelavec
5. plačilni razred 6,40 1,00 1,73 0,87 2,60 0,40 0,40 0,32 0,19 0,51 1,31
4. plačilni razred 6,00 1,00 1,63 0,83 2,46 0,40 0,40 0,30 0,18 0,48 1,28
3. plačilni razred 5,60 1,00 1,54 0,77 2,31 0,40 0,40 0,28 0,17 0,45 1,25
2. plačilni razred 5,30 1,00 1,47 0,74 2,21 0,40 0,40 0,27 0,16 0,43 1,23
1. plačilni razred 5,00 1,00 1,41 0,70 2,11 0,40 0,40 0,25 0,15 0,40 1,20
osnovni količnik 4,70 1,00 1,33 0,67 2,00 0,40 0,40 0,24 0,14 0,38 1,18

višji raziskovalec z mag.
5. plačilni razred 6,00 0,90 1,75 0,80 2,55 0,40 0,40 0,30 0,18 0,48 1,28
4. plačilni razred 5,60 0,90 1,67 0,76 2,43 0,40 0,40 0,28 0,17 0,45 1,25
3. plačilni razred 5,30 0,90 1,58 0,72 2,30 0,40 0,40 0,27 0,16 0,43 1,23
2. plačilni razred 5,00 0,90 1,51 0,69 2,20 0,40 0,40 0,25 0,15 0,40 1,20
1. plačilni razred 4,70 0,90 1,43 0,66 2,09 0,40 0,40 0,24 0,14 0,38 1,18
osnovni količnik 4,40 0,90 1,36 0,63 1,99 0,40 0,40 0,22 0,13 0,35 1,15

samostojni raziskovalec z mag.
5. plačilni razred 5,60 0,90 1,65 0,76 2,41 0,40 0,40 0,28 0,17 0,45 1,25
4. plačilni razred 5,30 0,90 1,56 0,72 2,28 0,40 0,40 0,27 0,16 0,43 1,23
3. plačilni razred 5,00 0,90 1,49 0,69 2,18 0,40 0,40 0,25 0,15 0,40 1,20
2. plačilni razred 4,70 0,90 1,42 0,66 2,08 0,40 0,40 0,24 0,14 0,38 1,18
1. plačilni razred 4,40 0,90 1,34 0,63 1,97 0,40 0,40 0,22 0,13 0,35 1,15
osnovni količnik 4,20 0,90 1,31 0,61 1,92 0,40 0,40 0,21 0,13 0,34 1,14

asistent z doktoratom
5. plačilni razred 5,30 0,90 1,58 0,74 2,32 0,400 0,400 0,27 0,16 0,43 1,23
4. plačilni razred 5,00 0,90 1,52 0,71 2,23 0,400 0,400 0,25 0,15 0,40 1,20
3. plačilni razred 4,70 0,90 1,43 0,67 2,10 0,400 0,400 0,24 0,14 0,38 1,18
2. plačilni razred 4,40 0,90 1,36 0,64 2,00 0,400 0,400 0,22 0,13 0,35 1,15
1. plačilni razred 4,20 0,90 1,30 0,61 1,91 0,400 0,400 0,21 0,13 0,34 1,14
osnovni količnik 4,00 0,90 1,26 0,58 1,84 0,400 0,400 0,20 0,12 0,32 1,12

raziskovalec z magisterijem
5. plačilni razred 5,00 0,85 1,58 0,74 2,32 0,225 0,225 0,25 0,15 0,40 0,85
4. plačilni razred 4,70 0,85 1,52 0,71 2,23 0,225 0,225 0,24 0,14 0,38 0,83
3. plačilni razred 4,40 0,85 1,43 0,67 2,10 0,225 0,225 0,22 0,13 0,35 0,80
2. plačilni razred 4,20 0,85 1,36 0,64 2,00 0,225 0,225 0,21 0,13 0,34 0,79
1. plačilni razred 4,00 0,85 1,30 0,61 1,91 0,225 0,225 0,20 0,12 0,32 0,77
osnovni količnik 3,80 0,85 1,26 0,58 1,84 0,225 0,225 0,19 0,11 0,30 0,75

samostojni raziskovalec
5. plačilni razred 4,70 0,85 1,43 0,66 2,09 0,175 0,175 0,24 0,14 0,38 0,73
4. plačilni razred 4,40 0,85 1,34 0,62 1,96 0,175 0,175 0,22 0,13 0,35 0,70
3. plačilni razred 4,20 0,85 1,30 0,60 1,90 0,175 0,175 0,21 0,13 0,34 0,69
2. plačilni razred 4,00 0,85 1,24 0,58 1,82 0,175 0,175 0,20 0,12 0,32 0,67
1. plačilni razred 3,80 0,85 1,19 0,56 1,75 0,175 0,175 0,19 0,11 0,30 0,65
osnovni količnik 3,60 0,85 1,13 0,53 1,66 0,175 0,175 0,18 0,11 0,29 0,64

mladi razsikovalec z mag.
5. plačilni razred 4,70 0,65 1,33 0,62 1,95 0,000 0,000 0,24 0,14 0,38 0,38
4. plačilni razred 4,40 0,65 1,28 0,60 1,88 0,000 0,000 0,22 0,13 0,35 0,35
3. plačilni razred 4,20 0,65 1,24 0,58 1,82 0,000 0,000 0,21 0,13 0,34 0,34
2. plačilni razred 4,00 0,65 1,19 0,56 1,75 0,000 0,000 0,20 0,12 0,32 0,32
1. plačilni razred 3,80 0,65 1,13 0,53 1,66 0,000 0,000 0,19 0,11 0,30 0,30
osnovni količnik 3,60 0,65 1,09 0,51 1,60 0,000 0,000 0,18 0,11 0,29 0,29

višji strokovni sodelavec
5. plačilni razred 4,40 0,80 1,29 0,65 1,94 0,150 0,150 0,22 0,13 0,35 0,65
4. plačilni razred 4,20 0,80 1,26 0,63 1,89 0,150 0,150 0,21 0,13 0,34 0,64
3. plačilni razred 4,00 0,80 1,21 0,60 1,81 0,150 0,150 0,20 0,12 0,32 0,62
2. plačilni razred 3,80 0,80 1,15 0,58 1,73 0,150 0,150 0,19 0,11 0,30 0,60
1. plačilni razred 3,60 0,80 1,09 0,56 1,65 0,150 0,150 0,18 0,11 0,29 0,59
osnovni količnik 3,40 0,80 1,04 0,54 1,58 0,150 0,150 0,17 0,10 0,27 0,57
raziskovalec, sodelavec
5. plačilni razred 4,20 0,75 1,26 0,59 1,85 0,100 0,100 0,21 0,13 0,34 0,54
4. plačilni razred 4,00 0,75 1,22 0,57 1,79 0,100 0,100 0,20 0,12 0,32 0,52
3. plačilni razred 3,80 0,75 1,17 0,54 1,71 0,100 0,100 0,19 0,11 0,30 0,50
2. plačilni razred 3,60 0,75 1,11 0,52 1,63 0,100 0,100 0,18 0,11 0,29 0,49
1. plačilni razred 3,40 0,75 1,06 0,49 1,55 0,100 0,100 0,17 0,10 0,27 0,47
osnovni količnik 3,25 0,75 1,03 0,47 1,50 0,100 0,100 0,16 0,10 0,26 0,46

mladi raziskovalec
5. plačilni razred 4,20 0,60 1,26 0,59 1,85 0,000 0,000 0,21 0,13 0,34 0,34
4. plačilni razred 4,00 0,60 1,20 0,57 1,77 0,000 0,000 0,20 0,12 0,32 0,32
3. plačilni razred 3,80 0,60 1,14 0,54 1,68 0,000 0,000 0,19 0,11 0,30 0,30
2. plačilni razred 3,60 0,60 1,09 0,52 1,61 0,000 0,000 0,18 0,11 0,29 0,29
1. plačilni razred 3,40 0,60 1,04 0,49 1,53 0,000 0,000 0,17 0,10 0,27 0,27
osnovni količnik 3,25 0,60 0,99 0,47 1,46 0,000 0,000 0,16 0,10 0,26 0,26
----------------------------------------------------------------------------
)



********************


Priloge (glej priloge)

********************

(Objavljeno 21.9.1992)

********************

(1) Popravek kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost (Uradni
list RS, št. 50-4/1992), objavljen 16.10.1992, velja od
16.10.1992

********************

(2) Dopolnitev kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost
(Uradni list RS, št. 5-158/1993), objavljena 22.1.1993, velja od
22.1.1993

********************

(3) Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in
v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18-727/1994),
objavljen 8.4.1994, ki velja od 23.4.1994, določa tudi:

"1. člen

Na podlagi tega zakona se določajo in izplačujejo plače
funkcionarjev in drugih zaposlenih v:

- javnih zavodih s področja šolstva, športa, predšolske vzgoje s
pripravo na osnovno šolo, zdravstva, socialnega varstva, kulture,
znanosti in tehnologije, zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja
in zavarovanja za primer brezposelnosti ter pokojninskega in
invalidskega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: javni zavodi);

29. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se prenehajo uporabljati
določbe kolektivnih pogodb, ki so v nasprotju s tem zakonom."

********************

(4) Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalno
dejavnost (Uradni list RS, št. 50-1878/1994), objavljene
12.8.1994, veljajo od 13.8.1994

********************

(5) Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalno
dejavnost (Uradni list RS, št. 45-2800/1996), objavljene
19.8.1996, ki veljajo od 27.8.1996, določajo tudi:

"13. člen

Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalno
dejavnost začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. Dodatki iz 8. in 9. člena se izplačujejo od
1. 8. 1996 dalje v višini 50%, od 1. 9. 1996 dalje v višini 75%
in od 1.10.1997 dalje v višini 100%."

********************

(6) Zakon o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja
plač (ZDMPNU) (Uradni list RS, št. 40-2259/1997), objavljen
4.7.1997, ki velja od 5.7.1997, določa tudi:

"3. člen

Izhodiščne plače, določene v kolektivnih pogodbah, se povečujejo
tako, da se usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin po
podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Izhodiščne
plače se usklajujejo za naprej in sicer na naslednji način:

1. Izhodiščne plače za obdobje april-junij 1997 se uskladijo ob
izplačilih plač za mesec januar 1998 za 85% rasti cen
življenjskih potrebščin za obdobje april-december 1997.

Če rast cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. 4. 1997 dalje
pred potekom leta 1997 preseže 5,5%, se ne glede na določbo
prejšnjega odstavka izhodiščne plače za naslednji mesec po
ugotovljenem preseganju uskladijo za 85% rasti cen življenjskih
potrebščin v obdobju od 1. 4. 1997 dalje.

V primeru iz prejšnjega odstavka se izhodiščne plače za mesec
januar 1998 uskladijo za 85% rasti cen življenjskih potrebščin v
obdobju od zadnje uskladitve do 31. 12. 1997.

Če rast cen življenjskih potrebščin v letu 1997 glede na december
1996 preseže 8,8%, se pri uskladitvi izhodiščnih plač od meseca,
v katerem je bilo ugotovljeno preseganje, do konca leta 1997,
upošteva 100% rast cen življenjskih potrebščin.

Če izplačane plače na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih
(področje D - Predelovalne dejavnosti po uredbi o uvedbi in
uporabi standardne klasifikacije dejavnosti, Uradni list RS, št.
34/94, 3/95, 33/95, 15/96 in 20/96) za čas od 1. 6. 1997 dalje v
štirih zaporednih mesecih rastejo počasneje od rasti cen
življenskih potrebščin, se pri naslednji uskladitvi opravi
uskladitev za 90% rasti cen življenjskih potrebščin.

2. Izhodiščne plače se uskladijo ob izplačilih plač za mesec
januar 1999 za 85% rasti cen življenjskih potrebščin v letu 1998.

Če rast cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. 1. 1998 dalje
pred potekom leta 1998 preseže 6,5%, se ne glede na določbo
prejšnjega odstavka izhodiščne plače za naslednji mesec po
ugotovljenem preseganju uskladijo za 85% rasti cen življenjskih
potrebščin v obdobju od 1. 1. 1998 dalje.

V primeru iz prejšnjega odstavka se izhodiščne plače za mesec
januar 1999 uskladijo za 85% rasti cen življenjskih potrebščin v
obdobju od zadnje uskladitve do 31. 12. 1998.

Če rast cen življenjskih potrebščin v letu 1998 glede na december
1997 preseže 8,8%, se pri uskladitvi izhodiščnih plač od meseca,
v katerem je bilo ugotovljeno preseganje, do konca leta 1998,
upošteva 100% rast cen življenjskih potrebščin.

Če izplačane plače na zaposlenega v predelovalnih dejavnostih za
čas od 1. 1. 1998 dalje v štirih zaporednih mesecih rastejo
počasneje od rasti cen življenskih potrebščin, se pri naslednji
uskladitvi opravi uskladitev za 90% rasti cen življenjskih
potrebščin."

********************

(7) Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalno
dejavnost (Uradni list RS, št. 51-2322/1998), objavljene
17.7.1998, veljajo od 18.7.1998

********************

(8) Popravek sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 73-1/1998), objavljen
30.10.1998, velja od 30.10.1998

********************

(9) Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o
regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (ZMPUPR) (Uradni list
RS, št. 39-1963/1999), objavljen 25.5.1999, ki velja od
26.5.1999, določa tudi:

"26. člen

V času veljavnosti tega zakona se ne uporabljajo tiste določbe
kolektivnih pogodb in drugih predpisov, ki so v nasprotju s tem
zakonom."

********************

(10) Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalno
dejavnost (Uradni list RS, št. 106-4968/1999), objavljene
23.12.1999, ki veljajo od 24.12.1999, določajo tudi:

"21. člen

Povečanje dodatkov po 10. in 11. členu teh sprememb in dopolnitev
pripada zaposlenim s 1. 1. 2000 v višini 50 odstotkov in s 1. 4.
2000 v višini 100 odstotkov."

********************

(11) Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalno
dejavnost (Uradni list RS, št. 107-4449/2000), objavljene
23.11.2000, ki veljajo od 24.11.2000, določajo tudi:


"8. člen

Povečanje dodatkov po 4. in 5. členu teh sprememb in dopolnitev
pripada zaposlenim s 1. 1. 2001 v višini 50% in s 1. 12. 2001 v
višini 100%.


9. člen
Povečanje dodatkov po 6. členu pripada zaposlenim s 1. 1. 2001 v
višini 50% in s 1. 12. 2001 v višini 100% in se izplačuje po
dinamiki, ki je določena v Tabeli 2, ki je sestavni del te
pogodbe. Povečanje dodatkov po 7. členu se izplačuje po dinamiki,
ki je določena v Tabeli 2, ki je sestavni del te pogodbe."

********************

(12) Aneks h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (Uradni
list RS, št. 64-3500/2001), objavljen 3.8.2001, ki velja od
4.8.2001, določa tudi:

"1. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(V skladu s 4. členom dogovora o načinu usklajevanja plač v javnem
sektorju v letu 2001 (Uradni list RS, št. 122/00), se plače
uskladijo z rastjo cen življenjskih potrebščin tako, da se
zaposlenim na posameznih delovnih mestih priznajo posebni
korekcijski dodatki.)

********************

2. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Zaposlenim v raziskovalni dejavnosti, ki niso navedeni v 3. 
Členu tega aneksa, pripada dodatek na delovnem mestu:

- v I. - IV. tarifni skupini 0,17 količnika,

- v V. tarifni skupini 0,20 količnika,

- v VI. tarifni skupini 0,22 količnika,

- v VII. - IX. tarifni skupini 0,24 količnika.)

********************

3. člen

********************

Razveljavitev(Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Zaposlenim na delovnih mestih, navedenih v 54.c členu kolektivne
pogodbe, pripada dodatek v višini 0,15 količnika.

Mladim raziskovalcem pripada dodatek v višini 0,30 količnika.

Dodatka iz tega člena in dodatki iz 2. člena se izključujejo.)

********************

4. člen

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

(Korekcijski dodatek za uskladitev plač z rastjo cen življenjskih
potrebščin pripada zaposlenim od 1. avgusta 2001 dalje.")

********************

********************

(13) Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalno
dejavnost (Uradni list RS, št. 84-4348/2001), objavljene
26.10.2001, ki veljajo od 27.10.2001, določajo tudi:


"5. člen

Polovica povečanja dodatkov, navedenih v 1., 2. in 3. členu,
pripadajo zaposlenim od 1. novembra 2001, druga polovica pa od 1.
decembra 2001 in se izplačujejo po tabeli, ki je sestavni del teh
sprememb."

********************

(14) Popravek sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za 
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 85-2/2001), objavljen
29.10.2001, določa:

********************

Razveljavitev (Uradni list RS, št. 61-2583/2008)

(glej opombo (17))

("V spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe za raziskovalno
dejavnost, objavljenih v Uradnem listu RS, št. 84-4348/01 z dne
26. 10. 2001 je izostala naslednja tabela:"




< glej prilogo - Dinamika izplačevanja dodatkov >)

********************

********************

(15) Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP) (Uradni list RS, št.
43-1835/2006), objavljen 21.4.2006, ki velja od 6.5.2006, določa
tudi:

"34. člen

(prenehanje veljavnosti kolektivnih pogodb)

(1) Določbe kolektivnih pogodb, ki veljajo na dan uveljavitve
tega zakona, se uporabljajo do preteka določenega roka
veljavnosti oziroma do sklenitve novih kolektivnih pogodb, če
niso v nasprotju s tem zakonom ali zakonom, ki ureja individualna
delovna razmerja.

(2) Določbe kolektivnih pogodb, katerih sklenitelji na strani
delodajalcev so samo delodajalske asociacije z obveznim
članstvom, prenehajo veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32.
člena tega zakona."

"32. člen

(delodajalske asociacije z obveznim članstvom)

Ne glede na določbo prvega odstavka 2. člena tega zakona lahko v
prehodnem obdobju treh let po uveljavitvi zakona na strani
delodajalcev sklepajo kolektivne pogodbe tudi delodajalske
asociacije z obveznim članstvom."

"2. člen

(stranki)

(1) Kolektivne pogodbe sklepajo sindikati oziroma združenja
sindikatov kot stranka na strani delavk in delavcev (v nadaljnjem
besedilu: delavec) in delodajalke in delodajalci (v nadaljnjem
besedilu: delodajalec) oziroma združenja delodajalcev kot stranka
na strani delodajalcev (v nadaljnjem besedilu: stranki).

..."

********************

(16) Dogovor ob podpisu Aneksa h Kolektivni pogodbi za 
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 61-2587/2008),
objavljen 16.6.2008, velja od 11.6.2008, določa:

Pogajalski skupini ob podpisu Aneksa h Kolektivni pogodbi za 
raziskovalno dejavnost skleneta ta dogovor, ki določa:

1. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se 
zavezuje, da bo pred prvim izplačilom plač po Zakonu o sistemu 
plač v javnem sektorju sprejelo vse potrebne podzakonske akte, in 
sicer:

– Pravilnik o napredovanju javnih uslužbencev s področja 
raziskovalne in razvojne dejavnosti v plačne razrede;

– Pravilnik o raziskovalnih nazivih;

– Pravilnik, izdan na podlagi Uredbe o delovni uspešnosti iz 
naslova prodaje blaga in storitev na trgu.

2. Pogajalski skupini se dogovorita, da bosta:

– v roku največ enega leta skupaj pregledali in po potrebi 
predlagali spremembe Zakona o raziskovalni in razvojni 
dejavnosti, vključno s proučitvijo možnosti za povečanje osnovne 
plače v primeru zaposlitve za določen čas in za določanje plač za 
delo v tujini;

– v roku enega leta po uvedbi novega plačnega sistema skupaj 
pregledali normativni del Kolektivne pogodbe za raziskovalno 
dejavnost (KPRD) in pripravili spremembe;

– v skladu s KPRD v roku treh mesecev imenovali člane komisije za 
razlago KPRD ter zagotovili potrebne pogoje za njeno učinkovito 
delovanje;

– v roku največ enega leta skupaj preučili učinke novega plačnega 
sistema ter po potrebi predlagali njegove spremembe.

3. Pogajalski skupini se zavezujeta, da bosta podpirali takšne 
spremembe v raziskovalni dejavnosti, ki bodo omogočile 
učinkovitejšo organizacijo dela v raziskovalni dejavnosti.
4. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se s tem 
dogovorom zavezuje, da bo zagotovilo sodelovanje Sindikata 
vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije kot 
reprezentativnega sindikata pri usklajevanju aktov, navedenih v 
1. in 2. točki tega dogovora.

5. Obe strani se strinjata, da se ta dogovor objavi v Uradnem 
listu Republike Slovenije."

********************

(17) Aneks h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (Uradni 
list RS, št. 61-2583/2008), objavljen 16.6.2008, ki velja od 
17.6.2008, določa:

»I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen

(Vsebina)

(1) S tem aneksom pogodbeni stranki uvrščata delovna mesta in 
nazive plačne skupine H oziroma njenih plačnih podskupin
H1 in H2 ter plačne skupine J oziroma njene plačne podskupine J1, 
J2 in J3 v plačne razrede.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka se na podlagi četrtega 
odstavka 13. člena ZSPJS, delovna mesta in nazivi ter njihove
uvrstitve iz tega aneksa, uporabljajo tudi v drugih dejavnostih v 
javnem sektorju, če so v sistemizaciji druge dejavnosti 
predvidena delovna mesta oziroma nazivi, ki jih ureja ta aneks.

II. TARIFNI DEL

2. člen

(Določitev plačnega razreda delovnih mest in nazivov)

(1) Pri uvrščanju delovnih mest in nazivov se upoštevajo 
uvrstitve orientacijskih delovnih mest in nazivov iz Kolektivne 
pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08) in jih ni 
možno spreminjati v tej pogodbi (ta delovna mesta in nazivi so v 
tabeli iz tega člena osenčena).

3. člen

(Določitev plačnih razredov plačne skupine H)

(1) Delovna mesta in nazivi plačne skupine H se uvrstijo v 
naslednje plačne razrede:




< glej prilogo - Delovna mesta in nazivi plačne skupine H >

(2) Prevedba delovnih mest in nazivov plačne skupine H je priloga 
1 te kolektivne pogodbe.

(3) Ne glede na prevedbo delovnih mest in nazivov iz priloge 1 
tega aneksa, je v skladu s prvim odstavkom 49.c člena ZSPJS
za pravilnost prevedbe delovnih mest in nazivov odgovoren 
posamezen uporabnik proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic 
in obveznosti iz delovnih razmerij.

4. člen

(Določitev plačnih razredov plačne skupine J)

(1) Delovna mesta plačne skupine J se uvrstijo v naslednje plačne 
razrede:




< glej prilogo - Delovna mesta plačne skupine J >

(2) Prevedba delovnih mest plačne skupine J je priloga 2 te 
kolektivne pogodbe.

(3) Ne glede na prevedbo delovnih mest iz priloge 2 tega aneksa, 
je v skladu s prvim odstavkom 49.c člena ZSPJS za pravilnost 
prevedbe delovnih mest in nazivov odgovoren posamezen uporabnik 
proračuna, ki je pristojen za urejanje pravic in obveznosti iz 
delovnih razmerij.

5. člen

(Način uvrščanja v plačne razrede)

Če je v sistemizaciji predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki 
ga ureja kolektivna pogodba oziroma uredba za drugo dejavnost, se 
v sistemizaciji upošteva uvrstitev v plačni razred iz tiste 
kolektivne pogodbe oziroma uredbe.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

6. člen

Z dnem uveljavitve tega Aneksa prenehajo veljati naslednje 
določbe Kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost (Uradni
list RS, št. 45/92, 50/92, 5/93, 50/94, 45/96, 51/98, 73/98, 
106/99, 107/00, 84/01 in 85/01):

– v poglavju III. B – PLAČE, DODATKI, NADOMESTILA PLAČ, DRUGI 
OSEBNI PREJEMKI IN STROŠKI – od 48. do vključno 54.g člena in 56. 
člen.,

– lestvica za kolektivno pogodbo,

– tabela VR: Izračun količnikov za plače po predlogu sprememb KP 
dejavnosti,

– tabela 2 – Izračun dodatkov za plače po 54.c, 54.d in 54.e 
členu KPRD,

– tabela 2 – Dinamika izplačevanja dodatkov (dodatki se 
seštevajo) in

– Aneks h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost (Uradni 
list RS, št. 64/01).

7. člen

Dinamika odprave nesorazmerij v osnovnih plačah je določena v 
Kolektivni pogodbi za javni sektor (Uradni list RS, 57/08).

8. člen

Uporabniki proračuna opravijo prvi obračun plač v skladu z ZSPJS 
meseca septembra 2008 za mesec avgust 2008, pri čemer
v skladu s 50. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor, 
poračunajo 1/4 nesorazmerja v osnovnih plačah od 1. maja 2008 
dalje.

9. člen

Aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu 
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem prvega
obračuna plač na podlagi ZSPJS.«

********************

(18) Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost
(Uradni list RS, št. 67-2896/2008), objavljen 4.7.2008, ki velja
od 5.7.2008, določa tudi:

"2. člen

Aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem prvega
obračuna plač na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju
(Uradni list RS, št. 95/07, uradno prečiščeno besedilo, 10/08 in
17/08)

********************

Priloge:

Stran ureja: Tanja Tomaževič Aničin Datum: 11.12.2008