Iskanje    Kazalo    Novo    O agenciji    e-pošta   
English  
   
Domov
 > Zakoni, predpisi, normativni akti > Veljavni akti
Zakoni, predpisi, normativni akti
Veljavni akti
      

Metodologija je bila v veljavi do 26.11.2013. Od 27.11.2013 se uporablja spremenjena Metodologija ocenjevanja prijav za razpise.

Prejšnja objava je bila v uporabi do 21.12.2011.


Na podlagi 28. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03 in 105/10), je Znanstveni svet Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije sprejel
 

Metodologija ocenjevanja prijav za razpise - v veljavi do 26.11.2013
 

KAZALO

A. SPLOŠNO

B. RAZISKOVALNI PROJEKTI

  1. Vstopni pogoji
  2. Postopek ocenjevanja za I. fazo
  3. Ocena recenzentov za I. fazo
  4. Ocena recenzentov in postopek II. faze izbora prijav

C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM

  1. Področja in vstopni pogoji

Č. RAZISKOVALNA OPREMA

  1. Elementi ocenjevanja

D. ZNANSTVENI SESTANKI

  1. Elementi ocenjevanja
  2. Postopek ocenjevanja
  3. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije

E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE

  1. Elementi ocenjevanja
  2. Postopek ocenjevanja
  3. Trajanje
  4. Upravičeni stroški

F. MEDNARODNA ZNANSTVENA LITERATURA IN BAZE PODATKOV

  1. Element ocenjevanja
  2. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE

  1. Element ocenjevanja
  2. Projekti v okvirnih programih
  3. Prevzem sofinanciranja po komplementarni shemi
  4. Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji

H. RAZISKOVALNI PROGRAMI

  1. Splošno
  2. Ocenjevanje
  3. Elementi ocenjevanja

I. INFRASTRUKTURNI PROGRAMI

  1. Splošno
  2. Obrazci
  3. Postopek obravnave

J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI

  1. Elementi ocenjevanja

K. VELJAVNOST METODOLOGIJE
 

A. SPLOŠNO

Metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: metodologija) temelji na določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06-Zdru-1 in 112/07) ter na določbah Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/11) (v nadaljevanju: pravilnik o postopkih).

Naloga metodologije je podrobno opredeliti kriterije in kazalce ocenjevanja ter podrobneje določiti merila in postopek ocenjevanja

  1. prijav glede raziskovalnih projektov, izbora mentorjev mladim raziskovalcem, raziskovalne opreme, znanstvenih sestankov, (so)financiranja uveljavljenih raziskovalcev iz tujine, (so)financiranja nabave tuje znanstvene literature in baz podatkov ter (so)financiranja mednarodnega znanstvenega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: raziskovalna dejavnost);
  2. poročil raziskovalnih in infrastrukturnih programov.

ARRS bo v sistemu SICRIS objavila podatke raziskovalca, ki jih je prijavitelj navedel v prijavni vlogi in ki se nanašajo na njegove izjemne znanstvene dosežke, družbenoekonomsko in kulturno relevantne rezultate ter pomembne vsebinske elemente.

Kvantitativno oceno (ocena A) raziskovalca sestavljajo štirje elementi ocenjevanja, od katerih trije merijo raziskovalno uspešnost raziskovalca, in sicer objavljena raziskovalna dela s poudarkom na njihovi kvaliteti in normirano število čistih citatov (ocene A1, A2 in A4), četrti element (ocena A3) pa meri uspešnost raziskovalca pri pridobivanju sredstev za projekte, ki niso sredstva ARRS.

Mejne vrednosti so:

A1mejna = 1500

A2mejna = 600

A3mejna = 15 FTE cenovne kategorije C programa v preteklem letu

A4= 1/2(A"/A1 + A'/A1) + 1/20(NC/NČ),

pri čemer je NČ število znanstvenih člankov, objavljenih v zadnjih desetih letih in NC število normiranih citatov, ki so jih prej omenjeni članki prejeli v zadnjih desetih letih. Mejna vrednost količnika NC/NČ je enaka 20. Prvi del formule je enak nič za tiste raziskovalce, ki imajo A' in A" manjši 50. Za A1 v prvem delu enačbe se uporabljajo točke A1.

A3se izračuna tako, da se sešteje vsa realizirana pridobljena sredstva izven ARRS, razen sredstev iz gospodarstva. Maksimalna ocena je lahko največ 5. Nato se vsoti prištejejo še sredstva pridobljena iz gospodarstva in skupna ocena lahko doseže do 10 točk.

Podatke za izračun ocene A3 bo ARRS pridobila neposredno od raziskovalnih organizacij za vse tiste raziskovalce, ki so bili člani programskih skupin v decembru preteklega leta. Raziskovalne organizacije podatke vpišejo v obrazec ARRS-RPROG-VPETOST-20xx in s podpisom odgovornih oseb jamčijo za točnost podatkov. Za tiste raziskovalce, ki niso člani programske skupine, pridobi ARRS podatke ob razpisu. Oznaka "20xx" pri navajanju obrazcev v metodologiji pomeni leto, v katerem je bil obrazec objavljen.

Kadar je raziskovalna organizacija v vlogi razdeljevalca projektnih sredstev izven ARRS (grantholder), se sme v A3šteti le lastno porabo sredstev (delež, ki ga prerazporedi drugim partnerjem projekta, se ne šteje).  Upoštevana sredstva iz gospodarstva morajo biti ustvarjena kot kumulativni neto priliv iz gospodarske družbe na RO  -  to pomeni, da sme RO uveljaviti kot sredstva iz gospodarstva le razliko med prihodki  in  odhodki, ki jih je ustvarila v poslovanju s posameznim gospodarskim subjektom v povezavi s projekti za gospodarstvo in drugimi manj zahtevnimi sodelovanji z gospodarstvom, ki se upoštevajo za A3.

Struktura za A3 je naslednja:

  • Faktor 1,5: projekti za gospodarstvo – GOSP.
  • Za sredstva  iz gospodarstva se smejo upoštevati le sredstva, ki izkazujejo kvalitetno znanstveno-raziskovalno povezanost skupine/posameznika z domačim ali tujim gospodarstvom.
  • Sredstva morajo biti plod dokazljivega znanstveno raziskovalnega ali kvalitetnega razvojnega dela, ki ima cilj razvoj in uvajanje novih tehnologij ali drugih novih konceptov v domače ali tuje gospodarstvo. Načeloma morajo biti projekti oziroma sredstva neposredno povezljiva s patenti ali patentnimi prijavami, s kvalitetnimi znanstvenimi objavami ali inovativnimi produkti/procesi/storitvami: 
  • sredstva, pridobljena za raziskovalne in razvoje projekte, pridobljene neposredno iz gospodarstva,
  • licenčnine in druga sredstva, pridobljena na osnovi prodaje tehnologije ali patenta,
  • sredstva, pridobljena na osnovi prodaje vzorcev, tehnološkega demonstratorstva ali specializiranega unikatnega izdelka/sistema, ki je plod neposrednega izvajanja znanstvenoraziskovalnega ali razvojnega dela.

Za raziskovalce, zaposlene v podjetjih, se sredstva GOSP ne upoštevajo (za vsa leta).

Raziskovalna organizacija mora na poziv ARRS z ustrezno dokumentacijo utemeljiti upravičenost do razvrstitve sredstev, pridobljenih iz gospodarstva v kategorijo GOSP. 

  • Faktor 1: evropski projekti - EU, drugi mednarodni projekti - MED;
  • Faktor 0,5: projekti za ministrstva oziroma druge organe v sestavi Vlade RS - MIN in

drugo – DRUGO (DRUGO/GOSP in DRUGO/OSTALO). V kategorijo DRUGO/GOSP sodijo tudi manj zahtevna sodelovanja z gospodarstvomoz.  storitve, za katere ni mogoče nedvoumno prikazati, da so plod pomembnega znanstveno  raziskovalnega in/ali inovativnega udejstvovanja skupine/posameznika:

  • manj zahtevne storitve na raziskovalni in drugi opremi, ki so lahko na primer:  meritve, kalibracije,  standardne analize snovi, standardne analize lastnosti vzorcev, standardne obdelave vzorcev,  ipd.
  • vse študije in analize, ki niso dokumentirano povezane z raziskovalnim ali razvojnim delom, sodno-izvedenska mnenja, arbitražna mnenja, izvajanje tečajev, ipd.
  • izdelava naprav in programskih paketov, ki ne predstavljajo izvirnih rešitev in ne vsebujejo znanstveno raziskovalnega prispevka ali ne prispevajo k razvoju nove tehnologije.
  • projektiranje, razen če vsebuje nove pristope ali rešitve, ki so dokazljiv v patentih ali znanstvenih objavah.

Za raziskovalce, zaposlene v podjetjih, se sredstva DRUGO/GOSP ne upoštevajo.

Struktura znotraj GOSP in DRUGO se evidentira za leto 2011 in nadaljnja leta.

Pri raziskovalcih, ki so manj kot 80% polnega delovnega časa zaposleni za raziskovalno delo (upošteva se povprečni % v zadnjem letu petletnega obdobja pred objavo razpisa), se pri oceni A3 upošteva dodaten normalizacijski faktor: skupna sredstva se množijo s faktorjem 1,5, ki upošteva pedagoško delo.

Ocena,povezana s pogoji za vodjo temeljnih in aplikativnih projektov v pravilnikih o delovanju stalnih in občasnih strokovnih teles za področje raziskovalne dejavnosti in pri vseh drugih razpisih, za katere ni določena v naslednjih poglavjih te metodologije, je za vse vede: A1+A2+A3+A4=1.
 

B. RAZISKOVALNI PROJEKTI

I. Vstopni pogoji

I. Vstopni pogoji in predizbor

Vstopni pogoji so določeni na podlagi pravilnika o postopkih.. Kot vstopni pogoji so v tej metodologiji uporabljene kvantitativne ocene.

Na razpis se lahko kot vodje projektov prijavijo le tisti raziskovalci, ki so eno leto po zaključku razpisa vodje največ enega raziskovalnega projekta (ciljni raziskovalni programi (CRP) in projekti iz 135. člena ter na novo odobreni projekt, se ne štejejo).

Na razpis se ne morejo prijaviti tisti raziskovalci, ki se preteklo leto kot vodje projekta niso uvrstili v drugi krog ocenjevanja in pri tem v prvem krogu niso dosegli vsaj povprečne vrednosti ocen recenzentov 17 točk. Pogoj ne velja za vodje podoktorskih projektov.

Kvantitativne ocene A1, A2, A3 in A4 se določi na podlagi elementov, ki so določeni v  pravilniku o postopkih.

Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki 15 Prijavne vloge za vodjo projekta, izpolnjene na obrazcu: ARRS-ZV-JR-Prijava-20xx-I (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - I. faza).

V primeru, ko imajo raziskovalci vrednost Ai večjo od mejne vrednosti, prijavitelj to lahko navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki 15 prijavne vloge - I. faza.

Kandidate za vodje projektov bo ARRS ocenjeval v vedi in na področju, ki ju je prijavitelj navedel v točki 7 prijavne vloge - I. faza.

ZSA določi mejno vrednost vsote A1+A2+A3+A4 , ki jo morajo imeti vodje projektov ob prijavi za vsako vedo posebej – vrednosti za leto 2013 so:

Večji temeljni projekt:

A1+A2+A3+A4  = 11 naravoslovje in tehnika

A1+A2+A3+A4  = 10 medicina in biotehnika

A1+A2+A3+A4  = 6 družboslovje

A1+A2+A3+A4  = 5 humanistika

Temeljni projekt  in večji aplikativni projekt

A1+A2+A3+A4 = 5,5  naravoslovje 

A1+A2+A3+A4  = 5,0  tehnika

A1+A2+A3+A4  = 2,5 medicina, farmacija in geologija

A1+A2+A3+A4  = 3,5 biotehnika in biologija

A1+A2+A3+A4  = 2,0 družboslovje in klinična medicina

A1+A2+A3+A4  = 2,5 humanistika

Aplikativni projekt  (tudi za temeljni projekt, če je pri vodji projekta od zagovora doktorata minilo največ 10 let)

A1+A2+A3+A4  = 3,5  naravoslovje

A1+A2+A3+A4  = 3,5  tehnika

A1+A2+A3+A4  = 1,5 medicina, farmacija in geologija

A1+A2+A3+A4  = 2,5 biotehnika in biologija 

A1+A2+A3+A4  = 1,5 družboslovje

A1+A2+A3+A4  = 2,0 humanistika

Aplikativni projekt, če je pri vodji projekta od zagovora doktorata minilo največ 10 let

A1+A2+A3+A4  = 3,0  naravoslovje

A1+A2+A3+A4  = 3,0  tehnika

A1+A2+A3+A4  = 1,0 medicina, farmacija in geologija

A1+A2+A3+A4  = 2,0 biotehnika in biologija 

A1+A2+A3+A4  = 1,0 družboslovje

A1+A2+A3+A4  = 1,5 humanistika

Ena tretjina članov projektnih skupin, ki vključuje tudi vodjo projekta (tehnični sodelavci ne štejejo), mora za vse vede izpolnjevati pogoj - A' je več kot 0. Pogoj se preveri pri vseh projektnih skupinah ob pregledu letnih poročil.

V primeru neizpolnjevanja pogoja tudi naslednje leto, se v skladu z določilom 90. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti financiranje takega projekta zmanjša ali se ga ukine.

Vodje projektov (temeljni, aplikativni) se lahko prijavijo tudi z nižjo skupno oceno A1+A2+A3+A4, če kažejo svojo izjemnost z dosežki znotraj A" (A">0).

Vodje vseh projektov, razen podoktorskih projektov, morajo izpolnjevati pogoj, da imajo A' več kot 0. Dodaten pogoj za vodje velikih temeljnih projektov je, da imajo A" več kot 0.

Vodje aplikativnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da morajo imeti oceno A3 večjo kot 0.1.

Pogoj iz prejšnjega odstavka ne velja za podoktorske projekte in za vodje aplikativnih projektov, pri katerih od zagovora doktorata še ni poteklo 10 let.

Sredstva za aplikativne raziskave se določi v okviru sredstev po vedah. Delež sredstev za interdisciplinarne raziskave se po vedah določi z javnim razpisom. Prijavitelj interdisciplinarne raziskave se prijavi na osnovno vedo in področje in navede drugo vedo in področje, ki sta vključena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni projekt.

ARRS vsako leto vnaprej objavi podatke o kapaciteti področij: po raziskovalnih področjih razdeljen seznam potekajočih in projektov, ki se v naslednjem letu zaključijo.

Predizbor je narejen na osnovi največje vrednosti vsote: A1+A2+A3+A4 po raziskovalnih področjih

II. Postopek ocenjevanja za I. fazo

Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijavne vloge na obrazcu ARRS-JR-Prijava-20xx-I. Vsako prijavo  ocenjujeta najmanj dva tuja recenzenta.

Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list:

  • obrazec: ARRS-RPROJ-OL-TUJ-…/20xx).

V ocenjevalni list se vpišejo številčne ocene po posameznih elementih (kriterijih, kazalcih).

Občasno strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine z največ 10 prijavami. Če je predlogov v prvi fazi za posamezno raziskovalno področje več kot 10, potem jih občasno strokovno telo razdeli na podpodročja oziroma  enotne vsebinske sklope, ki jih ocenjujejo isti recenzenti.

Prijave za projekte pregledajo člani ZSV in v primeru kandidature na neustrezno področje občasnemu strokovnemu telesu predlagajo prerazporeditev na ustrezno področje, v obrazložitvi pa upoštevajo predvsem OECD (SCI, SSCI) področja objav vodje projekta in vsebino prijave. V primeru, da je član ZSV prijavitelj projekta, predlog prerazporeditve opravi drug raziskovalec na predlog predsednika ZSV.

Občasno strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti upoštevati, da recenzenta pokrivata glavni področji interdisciplinarnosti, povezani z vsebino projekta, navedeni v točki 7.2. prijavne vloge za I. fazo.

III. Ocena recenzentov za I. fazo

Recenzentske ocene glede vodje projekta so sestavljene iz petih posamičnih ocen na podlagi kriterijev, kazalcev in meril, ki so opredeljene v spodnji Tabeli B. Če v tabeli ni določeno drugače se:

  • v I. fazi ocenjuje vodja projekta
  • v II. fazi ocenjuje celotna projektna skupina
  • pri podoktorskih projektih ocenjuje samo izvajalec

Recenzentske ocene vodje projekta (ocena B) so sestavljene iz petih posamičnih ocen (B1+B2+B3+B4+B5) na podlagi meril, ki so opredeljene v spodnji Tabeli B.

Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen, pri čemer je skupna ocena največ 25:

B = B1+B2+B3+B4+B5

Pri oceni B se upošteva povprečna ocena recenzentov.

V humanistiki recenzent pri oceni B4 upošteva tudi relevantne dosežke vodje projekta na področju kulture.

V II. fazo javnega razpisa se ne morejo uvrstiti projekt, ki imajo oceno B = B1 + B2 + B3 + B4 + B5 nižjo kot 15. Recenzenti so ob prejemu vloge obveščeni o meji.

V pomoč pri oceni so recenzentom tudi kazalci kvantitativne raziskovalne aktivnosti vodje projektne skupine (Ocene: A1, razmerji A"/A1 in A'/A1,  A2 , A3 in A4).

Če je opisov ocene več, mora biti izpolnjenih čim več kazalcev. Pri kriteriju 1 (raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine) mora biti izpolnjenih čim več kazalcev, za humanistiko pa se upošteva samo opis v krepkem tisku. Če je izpolnjen pogoj povezan z A' ali A", potem ocena ne sme biti manjša od minimalne.

Tabela B: Ocenjevanje prijav za raziskovalne projekte za I. in II. fazo ocenjevanja.
 

Elementi ocenjevanja Kriteriji Kriterij Temeljni in aplikativni projekti  Kazalci in merila Točke Podoktorski projekti
Kazalci in merila
Točke Vir
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine B1 1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti
1.6. Statusna odličnost
1.7. Predavanja na mednarodnih konferencah v tujini
1.8. Sodelovanje pri med­na­rod­nih projektih ali delih med­na­rod­nih projektov (ne bilateralnih)
0 – 5 1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti
1.6. Statusna odličnost
 
0 – 5 ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 15, dodatno tudi točka 16.

ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 8
 
    v svetovnem vrhu /vitalnega pomena za Slovenijo, odkritje 4 - 5 v svetovnem vrhu /vitalnega pomena za Slovenijo, odkritje 4 - 5
    A" vodje je več kot 100   A" je več kot 50    
    ima izjemno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav   A' je več kot 100    
    je prejemnik mednarodne znanstvene nagrade ali državne nagrade R Slovenije   je prejemnik mednarodne nagrade za mlade znanstvenike    
    je bil plenarni ali uvodni ("key-note") predavatelj na mednarodnih konferencah v tujini   ima izkazano mednarodno odmevnost raziskovalnega dela    
    ima izkazano sodelovanje kot vodja/odgovorni vodja mednarodnih projektov ali delov mednarodnih projektov (ne bilateralnih)        
    ima izkazano članstvo v uredniških odborih mednarodnih revij ali je bil vabljeni urednik pri tujih revijah        
    v stiku s svetovnim vrhom /nacionalno visoko pomembni    3 - 4 v stiku s svetovnim vrhom / nacionalno visoko pomembni 3 - 4
    A" vodje je več kot 50   A' je več kot 50    
    A' vodje je več kot 100   več objav v reviji z IF    
    ima izkazana vabljena predavanja na mednarodnih konferencah   nadpovprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje raziskav    
    je bil član organizacijskih odborov mednarodnih konferenc   prejemnik nacionalne znanstvene nagrade za mlade znanstvenike       
    ima izkazano sodelovanje v mednarodnih projektih kot projektni vodja ali odgovorni znanstvenik (ne bilateralni projekti).        
    ima nadpovprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav        
    mednarodno in nacionalno pomembni 2 - 3 mednarodno in nacionalno pomembni 2 - 3
    A' vodje je več kot 50    objava v reviji z IF    
    več objav v revijah z IF   povprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav    
    več objav v revijah  indeksiranih v  bibl. bazah (družboslovje)   objava v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje)    
    ima izkazana predavanja na mednarodnih konferencah        
    ima izkazano uspešno vodenje projektov        
    ima povprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav        
    povprečni/manj pomembni 1 -2 povprečni/manj pomembni 1 -2
    objava v revijah  indeksiranih v  bibl. bazah (družboslovje)   objava v reviji z IF               
    objava v revijah z IF        objava v revijah  indeksiranih v  bibl. bazah (družboslovje    
    ima citate        
    niso doseženi osnovni standardi 0 niso doseženi osnovni standardi 0
    vodja projekta nima objav v revijah z IF ali v revijah  indeksiranih v  bibl. bazah (družboslovje   enako kot za temeljne projekte    
Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev B2 2.2. Izkazana pedagoška dejavnost kot visokošolski učitelj
2.3. Izkazana mentorstva pri diplomah in doktoratih
2.4. Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo širši krog bralcev, prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem in (so)organizacija javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti
2.5. Izkazovanje  relevantnih dosežkov na področju kulture (kazalec se uporablja za humanistiko)
2.6. Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko
2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi dejavnostmi
2.8. Avtorstvo-soavtorstvo pa­ten­tov, standardov, licenc, novih pro­izvodov, tehnologij in teh­no­lo­ških rešitev, inovacij
2.9. Ustanoviteljstvo-so­­us­ta­no­vi­te­ljstvo spin-off podjetja
0 - 5 2.4. Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo širši krog bralcev, prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem in (so)organizacija javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti
2.5. Izkazovanje  relevantnih dosežkov na področju kulture (kazalec se uporablja za humanistiko)
2.6. Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko
2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi dejavnostmi
2.8. Avtorstvo-soavtorstvo pa­ten­tov, standardov, licenc, novih pro­iz­vodov, tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij
2.9. Ustanoviteljstvo-so­us­ta­no­vi­te­ljstvo spin-off podjetja,
2.13. Gostovanje raziskovalcev
0 - 5 ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 16.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 9.1
Prva faza projektnega ocenjevanja   Vrhunski projekt 4 - 5 Vrhunski projekt 4 - 5
  Kvaliteten projekt 2 - 4 Kvaliteten projekt 2 - 4
  Manj kvaliteten projekt 0 - 2 Manj kvaliteten projekt 0 - 2
 Druga faza ocenjevanja   izjemno relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v večini ali vseh navedenih kategorijah. Pomanjkljivosti so minimalne
5 izjemno relevantni dosežki 5  
  visoko relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v precejšnjem deležu navedenih kategorij. Pri  nekaterih kategorijah dosežkov se pojavljajo vrzeli
4 visoko relevantni dosežki 4  
  relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v navedenih kategorijah, vendar je opaziti  pomembne vrzeli
3 relevantni dosežki 3  
  manj relevantni dosežki
Razvidne so resne pomanjkljivosti v izkazanih dosežkih vodje
2 manj relevantni dosežki 2  
  nerelevantni dosežki
Opazno je sporadično izkazovanje dosežkov vodje
1 nerelevantni dosežki 1  
  Vodja ne izkazuje izpolnjevanja večine opredeljenih kriterijev 0 Izvajalec ne izkazuje izpolnjevanja večine opredeljenih kriterijev 0  
Raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave B3 3.1. Znanstvena pomembnost teme,
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova raziskave (v humanistiki),
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev,
3.4. Izvirnost (novost) pri­ča­ko­va­nih rezultatov
3.5. Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije.
0 – 5 3.1. Znanstvena pomembnost teme,
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova raziskave (v humanistiki),
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev,
3.4. Izvirnost (novost) pri­ča­ko­va­nih rezultatov
3.5. Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije.
0 – 5 ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 19.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 10, 11, 12, 13, 14, 17.1
Prva faza projektnega ocenjevanja   Vrhunski projekt 4 - 5 Vrhunski projekt 4 - 5
  Kvaliteten projekt 2 - 4 Kvaliteten projekt 2 - 4
  manj kvaliteten projekt 0 - 2 manj kvaliteten projekt 0 - 2
Druga faza projektnega ocenjevanja
 
  vrhunski projekt 4 - 5 vrhunski projekt 4 - 5
  raziskave, ki (v svetovnem merilu) kažejo novosti v načinu pristopa, uvajanju novih tehnik ali je za njih mogoče pričakovati, da bodo privedla do novih odkritij        
  raziskave, ki (v svetovnem merilu) kažejo nove koncepte        
  raziskave, ki (v svetovnem merilu) lahko privedejo do bistvenih novosti ali novih praks na področju uporabe        
  kvaliteten projekt 3 - 4 kvaliteten projekt 3 - 4
  raziskave, ki imajo lahko pomemben prispevek k znanosti v mednarodnem merilu        
  raziskave, za katere je mogoče pričakovati, da bodo prispevale pomembno novo znanje, zamisli in tehnike in za katere je verjetno, da bodo imele trajnejši vpliv v mednarodnem okolju, vendar ne razvijajo novih konceptov.        
  raziskave, ki bodo potekale v sodelovanju z raziskovalci v tujini        
  povprečen projekt 2 - 3 povprečen projekt 2 - 3
  raziskave, za katere je mogoče pričakovati, da bodo  privedle do koristnega znanja na področju, vendar ni pričakovati večjega vpliva na razvoj področja        
  raziskave, ki kažejo postopni napredek v manjših korakih in bi lahko privedle do novega znanja, pristopov in tehnik, ki so znotraj obstoječih.        
  raziskave, ki so deloma aplikativne narave, in kažejo možnost znatnega vpliv na usmeritev in uvajanje novih praks v Sloveniji         
  manj kvaliteten projekt1
 
1 - 2 manj kvaliteten projekt1 1 - 2
  uporabne in koristne raziskave, vendar ni verjetno, da bi imele večji vpliv na svojem področju        
  raziskave, ki so pomembne na domačem področju        
  raziskave, ki kažejo na manjši vpliv na usmeritev področja in uvajanje novih praks        
  manj kvaliteten projekt 0 - 1 manj kvaliteten projekt 0 - 1
  raziskave, ki so po kvaliteti in pričakovanem vplivu pod kriteriji, zahtevanimi pri točkah zgoraj.
 
       
Relevantnost in potencialni vpliv rezultatov prijave B4 4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine...),
4.2. Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov,....),
4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke,
4.4. Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega dela, vede, področja, razpisanimi temami,
4.5. Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov,
4.6. Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami,
4.7. Delež sofinanciranja iz drugih virov
0 – 5 4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine...),
4.2. Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov,....),
4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke,
4.4. Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega dela, vede, področja, razpisanimi temami,
4.5. Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov,
4.6. Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami,
4.7. Delež sofinanciranja iz drugih virov
0 – 5 ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 19.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 17.2, 17.3  
Prva faza ocenjevanja   Vrhunski projekt 4 - 5 Vrhunski projekt 4 - 5
  Kvaliteten projekt 2 - 4 Kvaliteten projekt 2 - 4
  manj kvaliteten projekt 0 - 2 manj kvaliteten projekt 0 - 2
Druga faza ocenjevanja
 
  vrhunski projekt 4 - 5 vrhunski projekt 4 - 5
  projektni predlog vsebuje raziskave, za katere je mogoče z veliko verjetnostjo pričakovati, da bodo imele bistven vpliv na določenem področju ali polju v mednarodnem merilu.        
  kvaliteten projekt 3 - 4 kvaliteten projekt 3 - 4
  iz projektnega predloga je razvidno, da je mogoče pričakovati znaten vpliv v mednarodnem merilu,.        
  povprečen projekt 2 - 3 povprečen projekt 2 - 3
  čeprav projektni predlog zanimiv in kaže možnost vpliva raziskav v mednarodnem merilu, so v projektnem predlogu pomanjkljivosti ali nejasnosti.        
  manj kvaliteten projekt 1
 
1 - 2 manj kvaliteten projekt1 1 - 2
  pričakovati je, da bodo imeli rezultati projekta pomen le za znanje v domačem merilu. V predlogu so pomanjkljivosti.        
  manj kvaliteten projekt 0 - 1 manj kvaliteten projekt 0 - 1
  iz predloga projekta je mogoče sklepati na zanemarljiv vpliv v domačem ali mednarodnem merilu.        
  manj kvaliteten projekt 0 manj kvaliteten projekt 0
  iz predloga projekta ni mogoče sklepati o relevantnosti in vplivu predlaganih raziskav.        
Izvedljivost predloga B5 5.1. Usposobljenost  vodje (dokazuje se z zaključenimi projekti in mentorstvi),
5.2. Primernost načrta dela,
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta
5.4. Primernost sestave skupine raziskovalcev (inter­disciplinarnost, inter­institucional­nost),
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov,
5.6. Vpetost v programe in projekte,
5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev
0 - 5 5.2. Primernost načrta dela,
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov,
5.6. Vpetost v programe in projekte,
5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev
0 - 5 ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx-I, tč. 19.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 2, 3, 4, 5, 9.2, 13, 14, 15, 16
Prva faza ocenjevanja   Vrhunski projekt 4 - 5 Vrhunski projekt 4 - 5
  Kvaliteten projekt 2 - 4 Kvaliteten projekt 2 - 4
  Manj kvaliteten projekt 0 - 2 Manj kvaliteten projekt 0 - 2
Druga faza ocenjevanja   Vrhunski projekt predlog projekta izkazuje optimalno usklajenost vseh ali večine navedenih kategorij, odstopanja minimalna 4-5 Vrhunski projekt predlog projekta izkazuje optimalno usklajenost vseh ali večine navedenih kategorij, odstopanja minimalna 4-5
  Kvaliteten projekt
v predlogu projekta so opazne vrzeli pri posameznih kategorijah, vendar je predlog še izvedljiv
2-4 Kvaliteten projekt
v predlogu projekta so opazne vrzeli pri posameznih kategorijah, vendar je predlog še izvedljiv
2-4
  Manj kvaliteten projekt
predlog projekta ima vrzeli v večjem številu navedenih kategorij, verjetnost uspešne izvedbe je majhna
0-2 Manj kvaliteten projekt
predlog projekta ima vrzeli v večjem številu navedenih kategorij, verjetnost uspešne izvedbe je majhna
0-2

IV. Ocena recenzentov in postopek II. faze izbora prijav 

Prijavitelje, ki so uvrščeni v drugo fazo izbora projektov (kategorija A), ARRS pozove, da oddajo prijavo dopolnjeno prijavo raziskovalnega projekta na obrazcu ARRS-ZV-JR-Prijava-20xx -II (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - II. faza).

Prijave ocenjujejo trije tuji recenzenti. Pri interdisciplinarnih raziskavah sta dva recenzenta z osnovne vede in področja ter en recenzent z druge vede in področja, ki sta vključena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni projekt. Vsak recenzent oceni nekaj projektov in napiše utemeljitve ocen. V postopku ocenjevanja se upošteva povprečna ocena treh recenzentov.

Ocena recenzenta B je sestavljena iz enakih elementov kot v prvem delu, le da je vsebina projekta dopolnjena oz. razširjena, in sicer:

B = B1+B2+B3+B4+B5

Ocena projekta B je sestavljena kot povprečna ocena treh recenzentov.

Panel lahko izloči največ eno oceno in upošteva povprečje ocen ostalih dveh recenzentov.

Minimalno povprečje ocen (prag), ki ga mora dosegati raziskovalni projekt, je B1+ B2 + B3 + B4 +B5 = 15.  Recenzenti so ob prejemu vloge obveščeni o meji.

Znotraj vsake vede mora biti izbranih vsaj 10% podoktorskih projektov. Vsaj 40% projektov s področja tehnike, vsaj 30% s področja biotehnike, vsaj 20% s področja medicine in družboslovja, vsaj 15% s področja naravoslovja in vsaj 10% s področja humanistike, mora biti aplikativnih. Med izbranimi projekti mora biti vsaj 40% takšnih, katerih nosilci so mlajši raziskovalci (največ 10 aktivnih let po zagovoru doktorata).

Vsak projekt ima obvezno izpolnjeno polje za manjši projekt (50.000 EUR). Taki projekti se praviloma dodelijo vlogam, ki so na spodnjem robu seznama odobrenih.

Člani panela so sestavljeni iz nabora tujih recenzentov, ki niso ocenjevali prijav na tem razpisu.
 

C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM

I.  Področja in vstopni pogoji

Prijave za mentorje pregledajo člani ZSV in v primeru kandidature na neustrezno področje občasnemu strokovnemu telesu predlagajo prerazporeditev na ustrezno področje, v obrazložitvi pa upoštevajo predvsem OECD (SCI, SSCI) področja objav kandidata za mentorja in vsebino prijave. V primeru, da je član ZSV kandidat za mentorja, predlog prerazporeditve opravi drug raziskovalec na predlog predsednika ZSV.

Zaradi svojih posebnosti se podpodročje vodenje sistemov obravnava kot raziskovalno področje. Obravnavi tega področja mora strokovno telo posvetiti posebno pozornost.

Kandidat za mentorja mora izpolnjevati pogoje skladno s pravilnikom o kriterijih za vodjo projekta in poglavjem B. te metodologije, razen pogoja, da mora vodja aplikativnega projekta imeti oceno A3 več kot 0,1. Kandidat za mentorja izpolnjuje pogoj za vodjo projekta:

  • če dosega mejno vrednost vsote kvantitativnih ocen za vodjo aplikativnega projekta, v primeru mlajšega mentorja pa je pogoj izpolnjen, če dosega mejno vrednost za vodjo aplikativnega projekta, ki velja za vodje projektov, pri katerih od zagovora doktorata še ni minilo 10 let in
  • ima A' več kot 0.

Kandidat za mentorja mora na podlagi pete alineje 95. člena pravilnika o postopkih dosegati minimalno oceno na podlagi kvantitativnih ocen:

A1+A2+A4 = 5,0 naravoslovje in tehnika

A1+A2+A4 = 3,0 medicina, farmacija, geologija, biotehnika, biologija, družboslovje in humanistika

Za mlajše mentorje veljajo naslednje mejne vrednosti:

A1+A2+A4 = 4,5 naravoslovje in tehnika

A1+A2+A4 = 2,5 medicina, farmacija, geologija, biotehnika, biologija, družboslovje in humanistika

Za vse kategorije je zadostni pogoj tudi A" je več kot 0.

V postopku razvrstitve mentorjev ARRS uporabi ocene prijavljenih kandidatov (A1+A2+A3+A4).
 

Č. RAZISKOVALNA OPREMA

I. Elementi ocenjevanja

Strokovno telo točkuje posamezno prijavo za raziskovalno opremo na podlagi spodaj opredeljenih elementov ocenjevanja.

Tabela Č: Ocenjevanje prijav za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme

ELEMENT OCENJEVANJA Kriterij, kazalec Možno število točk
  8+4 17
Kakovost prijave podporne dejavnosti 8 11
Odobren čas financiranja raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa 8.7 6
6 let   6
5 let   6
4 leta   3
3 leta   0
novi raziskovalni programi   3
infrastrukturni programi   3
Višina nabavne vrednosti opreme 8.8 5
Naravoslovje:    
140.000 in več   5
120.000 – 139.999   4
80.000 - 119.999   3
50.000 - 79.999   1
Tehnika, medicina in biotehnika:    
75.000 in več   5
70.000 – 74.999   4
60.000 – 69.999   3
50.000 – 59.999   1
Družboslovje, humanistika:    
40.000 in več   5
35.000 - 39.999   4
25.000 - 34.999   3
15.000 - 24.999   1
Relevantnost in potencialni vpliv prijave  4 6
Delež sredstev iz drugih virov  4.7 6
delež lastnih sredstev 20% - 29%   1
delež lastnih sredstev 30% - 39%   2
delež lastnih sredstev 40% - 49%   3
delež lastnih sredstev 50% - 59%   4
delež lastnih sredstev 60% - 69%   5
delež lastnih sredstev 70% ali več   6

 
D. ZNANSTVENI SESTANKI

I. Elementi ocenjevanja

Ocene se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli D. Ocene za kazalce 1.1, 1.2, 4.7, 4.9 in 4.10 bo ARRS vpisala v posebne obrazce.

Tabela D: Ocenjevanje prijav za znanstvene sestanke

ELEMENT OCENJEVANJA KRITERIJ, KAZALEC TOČKE VIR
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine 1 40  
Sicris točke (A1) 1.1 5 ARRS
Normirano število čistih citatov (A2) 1.2 5 ARRS
Izjemni dosežki pri publikacijah 1.4 15 ARRS ZS 01 20xx, tč. 17.1
v povprečju visoke   15  
v povprečju srednje   10  
v povprečju nižje   5  
Izjemni dosežki pri citatih 1.5 15 ARRS ZS 01 20xx, tč. 17.1
v povprečju visoki   15  
v povprečju srednji   10  
v povprečju nižji   5  
Relevantnost in potencialni vpliv prijave 4 60  
Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke 4.3 20 ARRS-ZS-01—20xx, tč.18.1
zelo tehtna in aktualna tematika, velik pomen   12-20  
srednje tehtna in aktualna tematika, srednji pomen   6 – 11  
Manj tehtna in aktualna tematika, manjši pomen   0 – 5  
Delež sredstev iz drugih virov 4.7 10 ARRS-ZS-01-20xx tč. 19
tuji viri   10  
domači viri   5  
Delež tujih udeležencev na znanstvenem sestanku 4.9 10 ARRS-ZS-01-20xx, tč. 6
predvidena udeležba  50 in več % referentov   10  
predvidena udeležba od 21% do 49% referentov    5  
predvidena udeležba od 10% do 20% referentov    3  
predvidena udeležba pod 10% referentov    0  
Periodičnost znanstvenega sestanka (evropskega ali svetovnega značaja) 4.10  5 ARRS-ZS-01-20xx, tč. 7
izvajanje sestanka periodično po različnih državah oz. v organizaciji ugledne mednarodne organizacije    5  
izvajanje sestanka periodično v Sloveniji    3  
Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti 4.11 10 ARRS-ZS-01-20xx, tč.18.2 in 15
velika   7-10  
srednja   4-6  
manjša   0-3  
Združevanje več znanstvenih disciplin 4.12 5 ARRS-ZS-01-20xx tč.13
Izvedljivost predloga 5 15  
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne porabe sredstev 5.7 15 ARRS-ZS-01-20xx tč.19
zagotovljena je zelo racionalna poraba   11 – 15  
zagotovljena je realna poraba   6 – 10  
racionalna poraba ni zagotovljena   0 – 5  

II. Postopek ocenjevanja

Pred ocenjevanjem lahko občasno strokovno telo uvrsti prijavo na drugo vedo, kot je navedena v prijavi, če sodi, da je taka uvrstitev primernejša.

Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-ZS-01-20xx. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, obrazec: ARRS-ZS-02-20xx, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih.

III. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije 

Po točkovanju strokovno telo določi štiri kategorije: I, II, III in IV. Sestanki, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v prve tri kategorije, se sofinancirajo. Sestanki, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v četrto kategorijo, se ne sofinancirajo. Sestanek se uvrsti v posamezno kategorijo na osnovi vsote ocen in to ločeno po vedah.

NORMATIVI ZA IZRAČUN DOTACIJE (DZS11*)

Za izračun pripadajočih sredstev za sofinanciranje organizacije stroškov znanstvenih sestankov, se upošteva število udeležencev (D1), število referentov (D2), število dni (D3), število tujih vabljenih predavateljev (D4),administriranje, ki je odvisno od števila referentov (D5) in naslednji finančno opredeljeni elementi:
 

VRSTA STROŠKOV EUR
Administriranje programskega in organizacijskega odbora (D5)  
do 30 referentov
625
do 100 referentov
1041
nad 100 referentov
1458
Tiskanje, razpošiljanje vabil in dopisov ter tiskanje povzetkov v knjižni oz. elektronski obliki in pripravljalna dela (D6) 5
Dodatek na referenta (D7) 14
Najemnina dvorane (1 dan, 1 udeleženec) (D8) 3
Bivanje vabljenih predavateljev(1 oseba, 1 dan) (D9) 104

Dotacija se izračuna na naslednji način:

DZS = (D1 * D6) + (D2 * D7) + (D1 * D3 * D8) + (D4 * D3 * D9) + D5

  1. kategoriji pripada 100% delež izračune dotacije
  2. kategoriji pripada 75% delež izračune dotacije
  3. kategoriji se procentualni delež računsko določi
  4. kategoriji ni sofinanciranja

Procenti so odvisni od višine sredstev za ta program. Procentualni delež se določi za vsako leto posebej, odvisno od dodeljenih sredstev.

Pred sestankom mora biti natisnjen izvleček referatov.

V program sofinanciranja je mogoče uvrstiti le sestanek, za katerega prijavitelj pošlje dovolj izčrpne podatke (npr. poleg imena vsakega vabljenega predavatelja še njegovo temo ali okvirni program) ter natančno opredelitev ciljev znanstvenega sestanka.

Velikim znanstvenim sestankom (nad 350 udeležencev) se krijejo tudi stroški pripravljalnih del leto pred potekom sestanka.

ARRS sofinancira vse stroške največ za 3 dni. ARRS sofinancira vse stroške bivanja največ 10 vabljenim tujim predavateljem oziroma 5% od aktivnih udeležencev (vabljeni predavatelji iz tujine in referenti) za posamezni sestanek.

Sofinancira se sestanek, na katerem je predvideno za enodnevni sestanek najmanj 10 referentov ter najmanj 20 referentov za dva ali več dnevni sestanek.

ARRS sofinancira dodatek na referenta za največ 100 referentov.

Če je izračun dotacije večji, kot so zaprošena sredstva, se upošteva zaprošena sredstva.
 

E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE

I. Elementi ocenjevanja

Skupna ocena posamezne prijave za sofinanciranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine (v nadaljevanju: prijava) je sestavljena iz posameznih ocen recenzentov.

Elementi ocenjevanja za oceno recenzentov so določeni v Tabeli E.

Tabela E: Ocenjevanje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine

ELEMENT OCENJEVANJA Kriterij, kazalec Točke Vir
  1+4 40 ARRS-TURAZ-01-20xx
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev 1 30  
Statusna odličnost 1.6 10  
Nobelova  in Fieldsova nagrada (takojšnja uvrstitev v financiranje)   10 tč. 9
druge prestižne nagrade   do 10  
    nagradni sklad na nagrajenca nad 500.000 EUR   8-10 tč. 9
    nagradni sklad na nagrajenca od 100.000 do 500.000 EUR   5-7 tč. 9
    nagradni sklad na nagrajenca od 20.000 do 100.000 EUR   3-4 tč. 9
    nagradni sklad na nagrajenca do 20.000 EUR   1-2 tč. 9
članstvo uglednih akademij znanosti in umetnosti   3 tč. 10
redni profesor ali profesor Emeritus   2 tč. 11
glavni urednik (Editor in chief) ali pridruženi urednik (associate editor) mednarodne znanstvene revije s faktorjem vpliva v zgornji četrtini revij s področja tematike oziroma znanstveni urednik knjižne serije pri uveljavljeni mednarodni založbi   4 tč. 12
glavni urednik (Editor in chief) ali pridruženi urednik (associate editor) mednarodne znanstvene revije z nižjim faktorjem vpliva in za humanistiko revij, ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska baza   2 tč. 12
član uredniškega odbora (Editorial board ali Advisory board) mednarodne znanstvene revije s faktorjem vpliva v zgornji četrtini revij s področja tematike oziroma član uredniškega odbora knjižne serije pri uveljavljeni mednarodni založbi   2 tč. 12
član uredniškega odbora (Editorial board ali Advisory board) mednarodne znanstvene revije z nižjim faktorjem vpliva in za humanistiko revij, ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska baza podatkov   1 tč. 12
Izjemni dosežki pri publikacijah 1.4 10  
skupne znanstvene objave z Nobelovim ali Fieldsovim nagrajencem ali z nagrajencem drugih prestižnih nagrad   do 4  
skupna objava z Nobelovim ali Fieldsovim nagrajencem ali z nagrajencem drugih  prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca nad 500.000 EUR   4 tč. 16
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca od 100.000 do 500.000 EUR   3 tč. 16
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca od 20.000 do 100.000 EUR   2 tč. 16
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca do 20.000 EUR   1 tč. 16
znanstvene objave v revijah s faktorjem vpliva, ki je višji od 15 ali objave v prvih dveh revijah z najvišjim faktorjem vpliva na področju po Web of Science oz. za humanistiko v najboljših humanističnih revijah   2 tč. 17
(so)avtorstvo znanstvene knjige pri uveljavljeni mednarodni založbi   2 tč. 18
objave preko 100 člankov v SCI, SSCI revijah, v revijah, ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska baze podatkov in druga mednarodna bibliografska baza podatkov za humanistiko   2 tč. 19
Patenti, podeljeni pri uradu, ki opravlja popoln preizkus patentne prijave (gl. pravilnik o postopkih, Priloga 2, tč. 2.E)   4  
Izjemni dosežki pri citiranosti 1.5 10  
naveden med citacijskimi klasiki po ISI   4 tč. 15
število citatov v zadnjih 10. letih   do 3  
  skupno število citatov večje od 500   3 tč. 14
  skupno število citatov večje od 250   1 tč. 14
tri najbolj citirana znanstvena dela v zadnjih 10. letih   do 3  
  skupno število citatov večje od 500   3 tč. 13
  skupno število citatov večje od 250   1 tč. 13
Relevantnost in potencialni vpliv prijave 4 10 tč. 22
  Pomen za raziskovalno skupino (RS), ki gosti tujega raziskovalca 4.16 1 - 5  
    dodana vrednost sodelovanja s tujim raziskovalcem   1-3  
    sodelovanje vključuje doktorske študente ali podoktorande   0-2 tudi tč. 5
  Pomen za raziskovalno organizacijo, ki gosti tujega raziskovalca 4.15 0 – 3  
    dodana vrednost sodelovanja s tujim raziskovalcem   0-2  
    pričakovana odmevnost predavanj tujega razisk.   0-1  
  Pomen za Slovenijo 4.17 0 - 2  
    pričakovan napredek kvalitete raziskovanja   0-1  
    pomen sodelovanja za družbeno-ekonomski razvoj   0-1  

*Seštevanje točk po posameznih sklopih preveri oz. opravi odgovorna oseba za razpis na ARRS. V primeru, da seštevek točk pri posameznem kazalcu (1.6, 1.4 ali 1.5) preseže največjo možno število točk, se upošteva največje možno število točk pri posameznem kazalcu. V primeru, da število točk v posamezni vrstici preseže največjo možno število točk v posamezni vrstici, se upošteva največje možno število točk.

II. Postopek ocenjevanja

Vsako prijavo oceni en ali največ dva recenzenta. Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-TURAZ-01-20xx. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih).

Po opravljenem točkovanju in prejeti oceni recenzentov strokovno telo pregleda ocene in lahko pozove recenzente k dodatni utemeljitvi ocene.

III. Trajanje

Agencija sofinancira sodelovanja tujih raziskovalcev v trajanju praviloma treh mesecev.

IV. Upravičeni stroški

Agencija zagotavlja sredstva za plačilo raziskovalnega dela tujih raziskovalcev v Republiki Sloveniji, potne stroške iz države bivanja tujega raziskovalca v Republiko Slovenijo ter nazaj, stroške bivanja v Republiki Sloveniji.

Za plačilo dela tujim raziskovalcem zagotavlja agencija sredstva v višini raziskovalnih ur cenovne kategorije A.
 

F. MEDNARODNA  ZNANSTVENA LITERATURA IN BAZE PODATKOV

I. Elementi ocenjevanja

Dostopnost se meri s številom uporabnikov ter s pogoji dostopa in uporabe za vse uporabnike v Republiki Sloveniji. Pogostnost uporabe se meri s številom izposoj in uporabe serijskih publikacij ter številu uporab baz podatkov (seje/iskanja) v preteklem letu. Kontinuiteto naročil se meri glede na dolgotrajnost naročanja in razpolaganja z določenim fondom ali dostopom do podatkov v bazah podatkov in predpostavlja boljše storitve uporabnikom. Strokovno usposobljenost osebja (bibliotekarji in informacijski strokovnjaki) za sodelovanje z uporabniki se izkazuje z zahtevnejšimi stopnjami priprave gradiv za uporabnike in k temu primerno kadrovsko sestavo osebja prijavitelja. Kvaliteta in pomen se merita pri znanstvenih revijah s faktorjem/dejavnikom vpliva za posamezno področje (za SCIE in SSCI, ERIH, ACHI). Če je revija zajeta v več področij, se vzame uvrščenost z najvišjim številom točk (podatek iz zadnjega JCR). Izračun se opravi na osnovi povprečja za vse revije, ki jih prijavitelj da v sofinanciranje. Pri oceni za skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev se upoštevata cena in izpeljana koordinacija nabave.

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli F.

Tabela F: Ocenjevanje za posamezne elemente ocenjevanja
 

KVANTITATIVNI ELEMENTI OCENJEVANJA Kriterij,
kazalec
Točke Vir
Relevantnost podporne dejavnosti 7 21  
Dostopnost 7.1 1 - 8 ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 6
Število  raziskovalcev, zaposlenih v matični organizaciji:   1-5  
do 100 raziskovalcev   1  
do 200 raziskovalcev   2  
do 500 raziskovalcev   3  
do 1000 raziskovalcev   4  
nad 1000 raziskovalcev   5  
Velikost knjižnice glede na knjižnično gradivo:   1-3  
velike univerzitetne knjižnice   3  
velike fakultetne, majhne univerzitetne   2  
ostale knjižnice, odprte za študente   1  
Pogostnost uporabe 7.2 0-8 ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 7
po številu izposoj in uporabe serijskih publikacij   0-5  
po številu uporab baz podatkov (seje/iskanje)   0-3  
Kontinuiteta naročil 7.3 0-5 ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 8
od 1 do 5 let   1  
od 6 do 10 let   3  
od 11 in več let   5  
Kakovost prijave podporne dejavnosti 8 1-15  
Kvaliteta in pomen naročene tuje znanstvene literature in baz podatkov 8.7 1-15 ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 11
IF iz prve četrtine revij ustrezne kategorije   15  
IF iz druge četrtine revij ustrezne kategorije   10  
IF iz tretje četrtine revij ustrezne kategorije, ERIH A   6  
IF iz četrte četrtine revij ustrezne kategorije, ERIH B   4  
zajetost v specializirani bazi podatkov s področja, tudi ERIH C   2  
Relevantnost in potencialni vpliv prijave 4 1-3  
Delež sredstev iz drugih virov: 4.7 1-3 ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 10
do 5 % letne nabave   1  
6 do 10 % letne nabave   2  
11% in več letne nabave   3  
Izvedljivost predloga 5 6  
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev 5.7 0-3 ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 12
Ekonomičnost in racionalnost nabave, način nabave in podvajanje (koordinacija)   0-3  
Strokovna usposobljenost osebja 5.8 0-3 ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 9
Izposoja uporabnikom   1  
Dodatne knjižnične in informacijske storitve (referenčna služba in medknjižnična izposoja)   1  
Dodatne knjižnične in informacijske storitve (referenčna služba in medknjižnična izposoja):
      - Uporaba COBISS3 v pravem okolju   
  2  
Zahtevne knjižnične in informacijske storitve (opravljajo strokovnjaki z najmanj magisterijem znanosti)   3  

II. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

Prijave oceni Strokovno telo za tujo literaturo in baze podatkov po znanstvenih področjih na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje nakupa mednarodnih serijskih publikacij, baz podatkov in stroškov konzorcija za elektronski dostop do vsebin v celotnem besedilu (obrazec: ARRS-RI-TL-01-20xx) na ocenjevalnem obrazcu (ARRS-RI-TL-03-20xx). Prijave, ki pomenijo konflikt interesov, oceni predsednik strokovnega telesa.

Revije v okviru konzorcija, ki jih naroča in plačuje posamezna knjižnica, so del rednega financiranja in se vrednotijo na podlagi zgoraj navedenih ocen, ki se jim doda 2 točki za vsakih 10 % nabav.  Revije, ki so dostopne v elektronski obliki v okviru  konzorcijev in niso pogoj za konzorcij, se ne vrednotijo.
 

G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE

I. Element ocenjevanja in oblikovanje predloga prednostnih seznamov ocenjenih prijav

Mednarodno znanstveno sodelovanje se ocenjuje na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Strokovna komisija, v katero za vsak javni razpis posebej imenuje direktor ARRS tri člane,  določi skladnost predlogov projektov s prioritetami (prednostnimi področji) javnega razpisa tako, da vsak predlog projekta označi z "DA" (v nadaljevanju besedila: skladne prijave) ali "NE" (v nadaljevanju besedila: neskladne prijave).

Ocena posamezne prijave za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja (v nadaljevanju: prijava) je ocena A1 - SICRIS (COBISS) točke (upoštevane točke) za objavljena raziskovalna dela za 5 letno obdobje (od 0 do 5 točk) za vodjo projekta, določena na podlagi elementov v poglavju B te metodologije. Uporabijo se zadnje objavljene vrednosti s spletne strani SICRIS.

Strokovna komisija razvrsti prijave na prednostni seznam na podlagi zbranih točk v padajočem vrstnem redu, ločeno za skladne in neskladne prijave.

II. Projekti v okvirnih programih

Za prijavo projekta na objavljene javne razpise okvirnih programov EU, za katero je Evropska komisija ugotovila, da je pravno-formalno popolna in jo je posredovala v ocenjevanje recenzentom, agencija izplača enkratni finančni prispevek k stroškom prijave projekta v znesku 2.500 EUR slovenski organizaciji, ki je projekt prijavila kot koordinatorka v mednarodnem konzorciju (t.j.vsaj  treh različnih raziskovalnih organizacij iz vsaj treh različnih držav EU oz. pridruženih držav OP) in 1.000 EUR slovenski organizaciji, ki je pri projektu sodelovala kot sodelujoča organizacija v mednarodnem konzorciju oziroma je prijavila projekt samostojno, kadar razpis predvideva tudi enega samega prijavitelja. Do prispevka niso upravičeni prijavitelji, ki v recenzentski oceni dosežejo polovico največjega možnega števila točk v posameznem recenzijskem postopku ali manj.

III. Prevzem sofinanciranja po komplementarni shemi

Agencija ob upoštevanju proračunskih možnosti sofinancira prijavitelje iz Slovenije, ki bodo izvajali projekt v Sloveniji, največ v obsegu, ki ga določa spodnja tabela:

Mednarodni Razpis Okvirni obseg in trajanje  financiranja na mednarodnem razpisu Dosežena uspešnost pred zavrnitvijo
(prag za možno sofinanciranje)
Obseg letnega sofinanciranja (v % od zaprošenega letnega zneska na mednarodnem razpisu oz. maksimalni možni znesek) in trajanje sofinanciranja agencije
ERC Starting Grant do 300.000 EUR/leto
(do 5 let)
izbran za 2. krog 37,5 % oz. max. 100.000 EUR
(2 leti)
  pozitivno ocenjen v 2. krogu 50 % oz. max. 150.000 EUR
(2 leti)
ERC Advanced Grant do 400.000 EUR/leto
(do 5 let)
pozitivno ocenjen v 1. krogu 25 % oz. max. 100.000 EUR
(3 leta)
  izbran za 2. krog 37,5 % oz. max. 150.000 EUR
(3 leta)
  pozitivno ocenjen v 2. krogu 50 % oz. max. 200.000 EUR
(3 leta)
ESF – EUROCORES programi do 200.000 EUR/leto
(do 4 let)
pozitivno ocenjen v zadnjem krogu 100 % oz. max. 200.000 EUR
(3 leta)

Prijavitelj mora, poleg dokazil o doseženi uspešnosti na mednarodnem razpisu, predložiti prijavo prilagojenega projekta, ki glede ciljev in obsega dela upošteva sestavo prilagojene projektne skupine, čas trajanja prilagojenega projekta in višino razpoložljivih sredstev. V primeru, da je mednarodni projekt prijavil mednarodni konzorcij, mora prijava prilagojenega projekta vsebovati tudi izjave članov konzorcija o možnostih in obsegu sodelovanja v prilagojenem projektu.

Strokovno telo za ocenjevanje prilagojenih projektov, ki ga imenuje ZSA, presodi, ali prilagojeni projekt omogoča realizacijo glavnih ciljev mednarodnega projekta, in Znanstvenemu svetu agencije predlaga obseg in trajanje sofinanciranja.

Na predlog ZSA direktor agencije izda individualni sklep, v katerem je določena višina in trajanje sofinanciranja. Sofinanciranje se izvede najkasneje v enem letu po sprejemu individualnega sklepa. Agencija s prijaviteljem sklene pogodbo, s katero se podrobneje opredeli način financiranja in izvajanja projekta ter določi kategorija cene raziskovalne ure. Pogodba sledi vzorcu, ki je objavljen z zadnjim vsakoletnim javnim razpisom za (so)financiranje raziskovalnih projektov.

IV. Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji

A) FWF

Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski raziskovalec, na razpisu avstrijske Fonds zur Förderung der wissenschaftlichen Forschung, (FWF) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

Največji možni letni obseg financiranja je 100.000 EUR v trajanju največ treh let (skupaj največ 300.000 EUR) oz. 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne kategorije B v trajanju največ dveh let za podoktorski projekt. Letni in celotni znesek sofinanciranja avstrijskega dela projekta s strani FWF mora presegati znesek slovenskega dela.

B) FWO

Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski raziskovalec, na razpisu Flamske fundacije za raziskave (The Research Foundation – Flanders, FWO) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije. Največji možni skupni obseg financiranja je 300.000 EUR v trajanju najmanj treh in največ štirih let. Za podoktorski projekt je največji možni skupni obseg 3400 letnih raziskovalnih ur (2 FTE) cenovne kategorije B v trajanju najmanj dveh in največ treh let. Letni in celotni znesek sofinanciranja flamskega dela projekta s strani FWO mora presegati znesek slovenskega dela.

C) NSF

Če je prijava skupnega ameriško-slovenskega znanstvenoraziskovalnega projekta na razpisu Materials World Network (MWN), ki ga objavi Nacionalna znanstvena fundacija (NSF) Združenih držav Amerike, predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

Slovenski sklop v posameznem skupnem projektu znaša okvirno do 100.000 EUR letno v trajanju do treh let, ali 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne kategorije B letno v trajanju do dveh let, če slovenski nosilec prijavi podoktorski projekt. Znesek in trajanje na slovenski strani ne more presegati zneska (po tečaju Narodne Banke Slovenije za ameriški dolar (USD) na dan oddaje projekta) in trajanja ameriškega sklopa projekta.
 

H. RAZISKOVALNI PROGRAMI

I. Splošno

Izvajalci raziskovalnih programov na poziv ARRS posredujejo prijavno vlogo - Obrazec ARRS-RPROG-JP-PRIJAVA/20xx in poročilo o rezultatih raziskovalnega programa za preteklo obdobje - Obrazec ARRS-RPROG-VP/20xx. V primeru prijave novega raziskovalnega programa se posreduje le prijavna vloga - Obrazec ARRS-RPROG-JP-PRIJAVA/20xx.

II. Ocenjevanje

Strokovno telo za vsako področje izbere dva recenzenta iz nabora tujih recenzentov, ki ga pripravi ARRS. Recenzenti morajo biti raziskovalci s področja dela ocenjevanih raziskovalnih programov.

Recenzenti podajo ocene na ocenjevalnih listih. Recenzenti vse svoje ocene tudi kratko pisno utemeljijo oziroma komentirajo posamezne elemente ocenjevanja.

ARRS članom občasnih strokovnih teles za vsak program, ki se zaključi v naslednjem letu v posameznem področju, pripravi prijavno gradivo, kvantitativne podatke o dosedanjem delu programske skupine ter ocenjevalni obrazec, za  tiste programe na istem področju, ki se ne bodo zaključili v prihodnjem letu, pa pripravi kvantitativne podatke o dosedanjem delu programske skupine.

V primeru novega programa se pri kriterijih raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev ter družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev oceni rezultate članov, ki kandidirajo za raziskovalni program.

III. Elementi ocenjevanja

Vodja programa mora izpolnjevati pogoje za vodjo temeljnega projekta (pogoji se preverijo ob začetku novega obdobja financiranja):

A1+A2+A4  = 3,5  naravoslovje

A1+A2+A4  = 2,5  tehnika

A1+A2+A4  = 1,5 medicina, farmacija in geologija

A1+A2+A4  = 2,5 biotehnika in biologija 

A1+A2+A4  = 1,5 družboslovje

A1+A2+A4  = 2,0 humanistika

in

A1+A2+A3+A4 =5,5  naravoslovje 

A1+A2+A3+A4  =5,0  tehnika in A3 (GOSP) = 0,2

A1+A2+A3+A4  =2,5 medicina, farmacija in geologija

A1+A2+A3+A4  =3,5 biotehnika in biologija

A1+A2+A3+A4  =2,0 družboslovje in klinična medicina

A1+A2+A3+A4  =2,5 humanistika

A1+A2+A3+A4  =4,5 interdisciplinarno

Vodja raziskovalnega programa mora za vse vede izpolnjevati pogoj: A' je več kot 0.

Za leto 2012 velja: ena tretjina članov programskih skupin, ki vključuje tudi vodjo programa (tehnični sodelavci in mladi raziskovalci ne štejejo), mora za vse vede izpolnjevati pogoj - A' je več kot 0. Pogoj se preveri pri vseh programskih skupinah ob pregledu letnih poročil za leto 2011. V primeru neizpolnjevanja pogoja tudi naslednje leto se v skladu z določilom 71. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, financiranje takega programa zmanjša ali se ga ukine.

Za leto 2013 velja: ena polovica članov programskih skupin, ki vključuje tudi vodjo programa (tehnični sodelavci in mladi raziskovalci ne štejejo), mora za vse vede izpolnjevati pogoj - A' je več kot 25 (ali A" več kot 0). Pogoj se preveri pri vseh programskih skupinah ob pregledu letnih poročil za leto 2012. V primeru neizpolnjevanja pogoja tudi naslednje leto se v skladu z določilom 71. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, financiranje takega programa zmanjša ali se ga ukine.

Za leto 2014 velja: dve tretjini članov programskih skupin, ki vključuje tudi vodjo programa (tehnični sodelavci in mladi raziskovalci ne štejejo), mora za vse vede izpolnjevati pogoj - A' je več kot 25 (ali A" več kot 0). Pogoj se preveri pri vseh programskih skupinah ob pregledu letnih poročil za leto 2013. V primeru neizpolnjevanja pogoja tudi naslednje leto se v skladu z določilom 71. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, financiranje takega programa zmanjša ali se ga ukine.

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli H.

Tabela H: Ocenjevanje za raziskovalne programe
 

Elementi ocenjevanja
Kriteriji
Kriterij
 
Raziskovalni programi
Kazalci in merila
Točke Vir
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine 1 1.3. Nadpovprečna znanstvena uspešnost (A', A" in A4);
1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah;
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti;
1.6. Statusna odličnost;
1.8. Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov (ne bilateralnih, ki jih sofinancira agencija).
0 – 5 ARRS
ARRS- RPROG-JP-Prijava/20xx, tč. 13
ARRS- RPROG-VP/20xx, tč. 4, 9
    Skupina izstopa po vseh ali večini navedenih kategorij, je nad povprečjem 4 - 5  
    skupina dosega soliden nivo v navedenih kategorijah, je okrog povprečja 2-3  
    skupina ne dosega solidnega nivoja v večjem številu navedenih kategorij ali v je v celoti pod povprečjem 0-1  
Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev 2 2.3. Izkazana mentorstva pri diplomah, magisterijih in doktoratih;
2.10. Posredni pomen za družbo (promocija države, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov,....);
2.11. Realizacija ciljev raziskovalnega programa
2.12. Pretok mladih raziskovalcev;
2.13. Gostovanje raziskovalcev;
2.14. Vključenost raziskovalcev/ stro­kov­njakov iz podjetij.
0 – 5 ARRS- RPROG-JP-Prijava/20xx, tč. 14
ARRS- RPROG-VP/20xx, tč. 2, 3, 5, 6.1, 6.2, 7, 8
    Skupina izstopa po vseh ali večini navedenih kategorij, je nad povprečjem, enako velja tudi za rezultate iztekajočega se raziskovalnega programa 4 - 5  
    skupina dosega soliden nivo v navedenih kategorijah, je okrog povprečja, enako velja tudi za rezultate iztekajočega se raziskovalnega programa 2-3  
    skupina ne dosega solidnega nivoja v večjem številu navedenih kategorij ali v je v celoti pod povprečjem , enako velja tudi za rezultate iztekajočega se raziskovalnega programa 0-1  
Raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave 3 3.1. Znanstvena pomembnost teme;
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova raziskave;
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev;
3.4. Izvirnost (novost) pričakovanih rezultatov.
0 – 5 ARRS- RPROG-JP-Prijava/20xx, tč. 18, 19, 20
    Vrhunska prijava 4-5  
    Kakovostna prijava 2-3  
    Manj kakovostna prijava 0-1  
Relevantnost in potencialni vpliv prijave 4 4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine...);
4.8. Pomen za razvoj deficitarnih raziskovalnih (pod)področij;
4.16. Potencialni vplivi oziroma učinki rezultatov.
0 – 5 ARRS- RPROG-JP-Prijava/20xx, tč. 21
    Vrhunska prijava 4-5  
    Kakovostna prijava 2-3  
    Manj kakovostna prijava 0-1  
Izvedljivost predloga 5 5.1. Usposobljenost  vodje (dokazuje se z zaključenimi projekti in mentorstvi);
5.2. Primernost načrta dela;
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta ;
5.4. Primernost sestave tima (inter-disciplinarnost, inter- institucionalnost);
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov;
5.6. Vpetost v programe in projekte.
0 – 5 ARRS- RPROG-JP-Prijava/20xx, tč. 22, 23
    Vrhunska prijava 4-5  
    Kakovostna prijava 2-3  
    Manj kakovostna prijava 0-1  

Rezultat dela strokovnega telesa je predlog prednostnega seznama prijav, vključno s predlogom višine dodeljenih finančnih sredstev in časom trajanja raziskovalnega programa (3 – 6 let ali ukinitev). Velikost financiranja za pozitivno ocenjene programe ostane praviloma enaka.

ARRS za tiste raziskovalne organizacije, ki so imele več kot en raziskovalni program, pa je bil kateri od raziskovalnih programov ukinjen in obenem ni bil sprejet v financiranje nov raziskovalni program, pripravi nov poziv.

Na ponovni poziv lahko raziskovalne organizacije iz prejšnjega odstavka prijavijo nov program ali predlagajo povečanje katerega od obstoječih programov. Na prijavljene programe se ob soglasju raziskovalca in vodje raziskovalnega programa lahko z raziskovalnimi urami prerazporedi tiste raziskovalce iz ukinjenih programov, ki izpolnjujejo pogoje za vodjo raziskovalnega programa.

Če je raziskovalni program negativno ocenjen in je bil na raziskovalni organizaciji edini raziskovalni program, raziskovalna organizacija izgubi sredstva.
 

I. INFRASTRUKTURNI PROGRAMI

I. Splošno

ARRS spremlja in nadzoruje izvajanje infrastrukturnih programov na podlagi letnega poročila in poročila, pripravljenega eno leto pred iztekom pogodbe, ki vsebujeta kazalce kakovosti infrastrukturnega programa ter finančnega poročila o namenski porabi sredstev po pogodbah.

II. Obrazci  

JRO oziroma RO s koncesijo predloži poročila na obrazcih, ki jih predpiše direktor ARRS. ARRS obrazce letnega poročila objavi na svojih spletnih straneh. Obrazci zajemajo:

  • vsebinsko letno poročilo o rezultatih infrastrukturnega programa v preteklem letu,
  • letni program dela infrastrukturnega programa (v nadaljevanju: IP) za tekoče leto ter
  • letno finančno poročilo izvajanja infrastrukturne dejavnosti preteklega in finančni načrt tekočega leta.

III. Postopek obravnave

  1. Letna poročila in programe dela infrastrukturne dejavnosti obravnava Znanstvenoraziskovalni svet za interdisciplinarne raziskave (v nadaljevanju: ZSV). ZSV pisno poda vsebinsko oceno izvajanja infrastrukturne dejavnosti v RO z opredelitvijo, ali je obseg sofinanciranja upravičenih stroškov IP (neposredni materialni stroški in stroški storitev ter amortizacije) za posamezne RO ustrezen oziroma morebiti prenizek ali previsok (do pol strani za posamezno RO).
     
  2. Na podlagi letnih poročil in programov dela infrastrukturne dejavnosti strokovna komisija ARRS  pripravi pregled:
  • finančne realizacije materialnih ter nematerialnih stroškov in stroškov amortizacije IP  ter
  • potreb po sredstvih sofinanciranja upravičenih stroškov infrastrukturne dejavnosti v tekočem letu ter
  • oblikuje predlog obsega sofinanciranja upravičenih stroškov IP za posamezne raziskovalne organizacije (v nadaljevanju: RO) za tekoče leto
  1. ZSA obravnava predlog obsega sofinanciranja upravičenih stroškov IP za posamezne raziskovalne organizacije za tekoče leto in s sklepom odloči o obsegu sofinanciranja upravičenih stroškov IP za posamezne RO v tekočem letu. Odločitev ZSA temelji na oceni ZSV in predlogih strokovne komisije.
     
  2. ARRS na temelju predloga ZSA obvesti RO o obsegu sofinanciranja upravičenih stroškov izvajanja IP za posamezne RO in RO pozove, naj v primeru, če IP izvaja več notranjih organizacijskih enot (v nadaljevanju: OE), na temelju opravljenega postopka ocenjevanja izvajanja infrastrukturne dejavnosti v RO ARRS povratno obvestijo o notranji porazdelitvi sredstev med posamezne OE v tekočem letu.
     
  3. Postopek ocenjevanja izvajanja infrastrukturne dejavnosti RO kot  temelj za razdelitev po notranjih OE zajema naslednje elemente:

·        RO za oceno izvajanja IP po notranjih OE v preteklem letu ustanovi strokovno komisijo (v nadaljevanju: komisija);

  • Komisija na temelju pregleda letnega poročila o izvajanju infrastrukturne dejavnosti v preteklem letu ter vsebinskega in finančnega načrta za tekoče leto predlaga notranjo razdelitev dodeljenega obsega sredstev za sofinanciranje upravičenih stroškov IP med notranje OE;
  • na temelju predloga strokovne komisije  vodja IP v soglasju z zakonitim zastopnikom RO posreduje predlog razdelitve sredstev med OE na ARRS. Predlog podpišeta vodja IP in zakoniti zastopnik RO;
  • posredovanemu predlogu RO priloži poročilo strokovne komisije o opravljenem postopku ocenjevanja izvajanja IP kot temelja za razdelitev med notranje OE.
     

J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI

I. Elementi ocenjevanja

Elementi za ocenjevanje prijav so določeni v Tabeli J.

KVANTITATIVNI ELEMENTI OCENJEVANJA Kriterij,
kazalec
Točke Vir
Izvedljivost predloga 5 10  
Strokovna usposobljenost osebja 5.8 5 ARRS-OSIC-RI-01/20xx tč. 2, 4
Elementi za ocenjevanje strokovne usposobljenosti osebja so:
- usposobljenost ekspertov za presojo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI
- usposobljenost za delo v sistemu vzajemne katalogizacije (obvezna licenca s privilegiji za redigiranje normativne baze podatkov)
- morebitne dosedanje aktivnosti na nalogah, ki so predmet razpisa
     
Prijavitelj v celoti izpolnjuje vse oziroma veliko večino zahtevanih elementov, odstopanja so minimalna   5  
Prijavitelj večinoma izpolnjuje zahtevane elemente, vendar so opazne tudi pomanjkljivosti   3 - 4  
Izpolnjevanje zahtevanih elementov ni optimalno, pomanjkljivosti so velike   0 - 2  
Ustreznost organiziranosti centra za uspešno izvajanje nalog. 5.9 5 ARRS-OSIC-RI-01/20xx tč. 3
Center je ustrezno organiziran za izvajanje dejavnosti   5  
Pri organiziranosti centra so opazne pomanjkljivosti   0-4  

 
K. VELJAVNOST METODOLOGIJE

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletnih straneh ARRS.

 
Prof. dr. Vito Turk,
predsednik ZS ARRS
 

Številka: 6319-1/2013-3
Datum: 11.11.2013

Stran ureja: Tanja Tomaževič Aničin Zadnja sprememba: 27.11.2013
Datum: 04.01.2012