Zakoni, predpisi, normativni akti

Veljavni akti

      

Metodologija je bila v veljavi do 24.11.2016. Od 25.11.2016 velja spremenjena metodologija.

Prejšnja objava je bila v uporabi do 17.11.2016.


Sprememba upoštevana v čistopisu: Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-31, z dne 7. 11. 2016.

NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO


Opozorilo:
Neuradno prečiščeno besedilo Metodologije ocenjevanja  prijav za razpise predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise obsega:

Metodologija ocenjevanja prijav za razpise (neuradno prečiščeno besedilo št. 7) - v veljavi do 24.11.2016
 

KAZALO

A. SPLOŠNO

  1. Kvantitativne ocene
  2. Minimalni kvantitativni vstopni pogoji
  3. Kvantitativni vstopni pogoji za mentorje, vodje raziskovalnih projektov in programov

B. RAZISKOVALNI PROJEKTI

  1. Vstopni pogoji
  2. Postopek ocenjevanja za I. fazo
  3. Ocena recenzentov za I. fazo
  4. Ocena recenzentov in postopek II. faze izbora prijav

C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM

Č. RAZISKOVALNA OPREMA

  1. Elementi ocenjevanja

D. ZNANSTVENI SESTANKI

  1. Elementi ocenjevanja
  2. Postopek ocenjevanja
  3. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije

E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE

  1. Elementi ocenjevanja
  2. Postopek ocenjevanja
  3. Trajanje
  4. Upravičeni stroški

F. MEDNARODNA ZNANSTVENA LITERATURA IN BAZE PODATKOV

  1. Element ocenjevanja
  2. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE

  1. Element ocenjevanja
  2. Projekti v okvirnih programih
  3. Prevzem sofinanciranja po komplementarni shemi
  4. Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji

H. RAZISKOVALNI PROGRAMI

  1. Splošno - prijave
  2. Preoblikovanje raziskovalnih programov
  3. Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalniki in merila)
  4. Vrednotenje programskih skupin
  5. Sestava programskih skupin

I. INFRASTRUKTURNI PROGRAMI

  1. Splošno
  2. Obrazci
  3. Postopek obravnave

J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI

  1. Elementi ocenjevanja

K. ŠIFRANT RAZISKOVALNIH VED, PODROČIJ IN PODPODROČIJ
 

A. SPLOŠNO

Metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: metodologija) temelji na določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06-Zdru-1, 112/07, 9/11, 57/12-ZPOP-1A), Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, št. 53/16) in Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16, v nadaljevanju; pravilnik o postopkih).
Predmet metodologije je določitev mejnih vrednosti, minimalnih ocen, meril s pripadajočim številom točk ter podrobnejša opredelitev postopkov ocenjevanja, ki jih ureja pravilnik o postopkih.

I. Kvantitativne ocene

Kvantitativne ocene raziskovalca merijo raziskovalno uspešnost raziskovalca, in sicer objavljena raziskovalna dela s poudarkom na njihovi kvaliteti (ocene A1, A', A" in A1/2), ocena A3 pa meri uspešnost raziskovalca pri pridobivanju sredstev za raziskovalno delo, ki niso sredstva ARRS.
Mejne vrednosti so določene na naslednji način:

Ocena A1

Ocena A1 je sestavljena iz štirih delov:

  • SICRIS (COBISS) točke: mejna vrednost 1500 točk ocena 4
  • Nadpovprečna znanstvena uspešnost A": mejna vrednost A"/1500 ocena 1
  • Nadpovprečna znanstvena uspešnost A': mejna vrednost A'/1500 ocena 1
  • Nadpovprečna znanstvena uspešnost A1/2: mejna vrednost A1/2 /1500 ocena 1

Skupna mejna vrednost za A1 je 7 točk.

Mejna vrednosti A3, ki je skladno s pravilnikom o postopkih določena tako, da je blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev, znaša 15 FTE cenovne kategorije C raziskovalnega programa v preteklem letu za oceno 10.

  • ARRS pridobi podatke za izračun ocene A3neposredno od raziskovalnih organizacij (v nadaljevanju: RO) preko obrazca in navodila, ki ju predpiše v začetku koledarskega leta.
  • Če je RO v vlogi razdeljevalca projektnih sredstev izven ARRS (grantholder), se v A3  upošteva le lastna poraba sredstev (deleža, ki ga RO prerazporedi drugim partnerjem projekta, se ne upošteva pri A3).  Upoštevana sredstva iz gospodarstva morajo biti ustvarjena kot kumulativni neto priliv iz gospodarske družbe na RO. To pomeni, da sme RO uveljaviti kot sredstva iz gospodarstva le razliko med prihodki  in odhodki, ki jih je ustvarila v poslovanju s posameznim gospodarskim subjektom v povezavi s projekti za gospodarstvo in drugimi manj zahtevnimi sodelovanji z gospodarstvom, ki se upoštevajo za A3.

II. Minimalni kvantitativni vstopni pogoji

Vstopni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati raziskovalci, je za vse razpise, za katere v tej metodologiji ni določeno drugače, naslednji:

A1 ≥ 0,3, CI ≥ 1 in A3 ≥ 0,

kjer CI pomeni število čistih citatov. Ta vstopni pogoj se uporablja tudi za člane stalnih in občasnih strokovnih teles. Za raziskovalce, ki so se že upokojili in tega pogoja ne izpolnjujejo več, se uporabi podatke, veljavne v letu upokojitve.

Za preverjanje izpolnjevanja pogojev sestave programskih in projektnih skupin ob ocenjevanju vmesnih oziroma letnih poročil za preteklo obdobje oziroma leto financiranja se upošteva sestava programske oz. projektne skupine iz PRU za preteklo obdobje financiranja in vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti na dan 31.12. preteklega leta oz. najkasneje na dan 31.1. tekočega leta.

III. Kvantitativni vstopni pogoji za mentorje, vodje raziskovalnih projektov in programov

Kandidati za mentorje, vodje raziskovalnih programov in projektov morajo poleg pogoja iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati v nadaljevanju navedene pogoje, ki so določeni z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov. Raziskovalci, ki imajo status mladih doktorjev oziroma mladih mentorjev, morajo izpolnjevati pogoje za mlade doktorje oziroma mlade mentorje, kjer so ti izrecno določeni.

Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A" ≥ 50 ali osnovni pogoj.

Osnovni pogoj za kandidate za vodje raziskovalnih projektov in programov ter mentorje mladih raziskovalcev je:

A1 ≥ A1 minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.

V nadaljevanju so v tabelah prikazani pogoji za vede in posamezna področja. Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo.

  1. Ocena A1

a. A1 minimalni je določen v naslednji tabeli:

Veda/področje A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija 0,5
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1

 

b. Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni določen v naslednji tabeli:

Veda/področje A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija 0,4
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1
  1. Čisti citati

Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je navedeno v tabelah. Če področje ni navedeno v tabeli, se zanj uporablja vrednost, ki je določena za vedo.

a. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov in programov ter mentorje mladih raziskovalcev določeno v naslednji tabeli:
 

Veda/področje CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1
Družboslovje, Arheologija, Geografija 5
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija, Šport 15
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija 50
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije,  Kemijsko inženirstvo, Energetika, Materiali 100
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija 200

b. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov in mentorje mladih raziskovalcev, ki imajo status mladega doktorja oziroma mladega mentorja, določeno v naslednji tabeli:

Veda/področje CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo 5
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo, Rastlinska produkcija in predelava, Geografija 10
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika 20

 A3 minimalni je za vodje temeljnih projektov, raziskovalnih programov ter za vodje temeljnih in aplikativnih projektov s statusom mladih doktorjev enak 0. Za vodje aplikativnih projektov je A3 minimalni 0,5.

Mentorji, vodje raziskovalnih programov in vodje vseh raziskovalnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da imajo A' več kot 0.

Dodaten pogoj za vodje velikih temeljnih projektov je, da imajo A" več kot 0.

Ne glede na vse prejšnje določbe je vstopni pogoj za vodje podoktorskih projektov, da imajo A1 > 0 in A' >0.

B. RAZISKOVALNI PROJEKTI

I. Vstopni pogoji

Vstopni pogoji so določeni na podlagi pravilnika o postopkih.. Kot vstopni pogoji so v tej metodologiji uporabljene kvantitativne ocene.

Na razpis se lahko kot vodje projektov prijavijo le tisti raziskovalci, ki so eno leto po zaključku razpisa vodje največ enega raziskovalnega projekta (ciljni raziskovalni programi (CRP) in projekti iz 135. člena ter na novo odobreni projekt, se ne štejejo).

Kvantitativne ocene A1, A2, A3 se določi na podlagi elementov, ki so določeni v  pravilniku o postopkih.

Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki 15 Prijavne vloge za vodjo projekta, izpolnjene na obrazcu: ARRS-ZV-JR-Prijava-20xx-I (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - I. faza).

V primeru, ko imajo raziskovalci vrednost Ai večjo od mejne vrednosti, prijavitelj to lahko navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v točki 15 prijavne vloge - I. faza.

Kandidate za vodje projektov bo ARRS ocenjeval v vedi in na področju, ki ju je prijavitelj navedel v točki 7 prijavne vloge - I. faza.

Ena tretjina članov projektnih skupin, ki vključuje tudi vodjo projekta (tehnični sodelavci ne štejejo), mora za vse vede izpolnjevati pogoj - A' je več kot 0. Pogoj se preveri pri vseh projektnih skupinah ob pregledu letnih poročil.

V primeru neizpolnjevanja pogoja tudi naslednje leto, se v skladu z določilom 90. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti financiranje takega projekta zmanjša ali se ga ukine.

Sredstva za aplikativne raziskave se določi v okviru sredstev po vedah. Delež sredstev za interdisciplinarne raziskave se po vedah določi z javnim razpisom. Prijavitelj interdisciplinarne raziskave se prijavi na osnovno vedo in področje in navede drugo vedo in področje, ki sta vključena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni projekt.

ARRS vsako leto vnaprej objavi podatke o kapaciteti področij: po raziskovalnih področjih razdeljen seznam potekajočih in projektov, ki se v naslednjem letu zaključijo.

II. Postopek ocenjevanja za I. fazo

Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijavne vloge na obrazcu ARRS-JR-Prijava-20xx-I. Vsako prijavo  ocenjujeta najmanj dva tuja recenzenta.

Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list:

  • obrazec: ARRS-RPROJ-OL-TUJ-…/20xx).

V ocenjevalni list se vpišejo številčne ocene po posameznih elementih (kriterijih, kazalcih).

Občasno strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine z največ 10 prijavami. Če je predlogov v prvi fazi za posamezno raziskovalno področje več kot 10, potem jih občasno strokovno telo razdeli na podpodročja oziroma  enotne vsebinske sklope, ki jih ocenjujejo isti recenzenti.

Prijave za projekte pregledajo člani ZSV in v primeru kandidature na neustrezno področje občasnemu strokovnemu telesu predlagajo prerazporeditev na ustrezno področje, v obrazložitvi pa upoštevajo predvsem OECD (SCI, SSCI) področja objav vodje projekta in vsebino prijave. V primeru, da član ZSV kandidira kot vodja projekta v okviru potekajočega razpisa ali je v ožjem sorodstvenem razmerju z vodjo projekta, ki kandidira v okviru potekajočega razpisa, predlog prerazporeditve opravi drug član ZSV na predlog predsednika ZSV.

Občasno strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti upoštevati, da recenzenta pokrivata glavni področji interdisciplinarnosti, povezani z vsebino projekta, navedeni v točki 7.2. prijavne vloge za I. fazo.

III. Ocena recenzentov za I. fazo

Recenzentske ocene glede vodje projekta so sestavljene iz petih posamičnih ocenna podlagi kriterijev, kazalcev in meril, ki so opredeljene v spodnji Tabeli B. Če v tabeli ni določeno drugače se:

  • v I. fazi ocenjuje vodja projekta
  • v II. fazi ocenjuje celotna projektna skupina
  • pri podoktorskih projektih ocenjuje samo izvajalec

Recenzentske ocene vodje projekta (ocena B) so sestavljene iz petih posamičnih ocen (B1+B2+B3+B4+B5) na podlagi meril, ki so opredeljene v spodnji Tabeli B.

Ocena B se dobi s seštevkom posameznih ocen, pri čemer je skupna ocena največ 25:

B = B1+B2+B3+B4+B5

Pri oceni B se upošteva povprečna ocena recenzentov.

V humanistiki recenzent pri oceni B4 upošteva tudi relevantne dosežke vodje projekta na področju kulture.

V II. fazo javnega razpisa se ne morejo uvrstiti projekt, ki imajo oceno B = B1 + B2 + B3 + B4 + B5 nižjo kot 15. Recenzenti so ob prejemu vloge obveščeni o meji.

V pomoč pri oceni so recenzentom tudi kazalci kvantitativne raziskovalne aktivnosti vodje projektne skupine (Ocene: A', A").

Če je opisov ocene več, mora biti izpolnjenih čim več kazalcev. Pri kriteriju 1 (raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine) mora biti izpolnjenih čim več kazalcev, za humanistiko pa se upošteva samo opis v krepkem tisku. Če je izpolnjen pogoj povezan z A' ali A", potem ocena ne sme biti manjša od minimalne.

Tabela B: Ocenjevanje prijav za raziskovalne projekte za I. in II. fazo ocenjevanja.
 

Elementi ocenjevanja Kriterij Temeljni in aplikativni projekti  Kazalci in merila Točke Podoktorski projekti
Kazalci in merila
Točke Vir
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine B1 1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti
1.6. Statusna odličnost
1.7. Predavanja na mednarodnih konferencah v tujini
1.8. Sodelovanje pri med­na­rod­nih projektih ali delih med­na­rod­nih projektov (ne bilateralnih)
0 – 5 1.4. Izjemni dosežki pri publikacijah
1.5. Izjemni dosežki pri citiranosti
1.6. Statusna odličnost
 
0 – 5 ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 15, dodatno tudi točka 16.

ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 8, 9.2 in 9.3
    v svetovnem vrhu /vitalnega pomena za Slovenijo, odkritje 4 - 5 v svetovnem vrhu /vitalnega pomena za Slovenijo, odkritje 4 - 5  
    A" vodje je več kot 100   A" je več kot 50    
    ima izjemno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav   A' je več kot 100    
    je prejemnik mednarodne znanstvene nagrade ali državne nagrade R Slovenije   je prejemnik mednarodne nagrade za mlade znanstvenike    
    je bil plenarni ali uvodni ("key-note") predavatelj na mednarodnih konferencah v tujini   ima izkazano mednarodno odmevnost raziskovalnega dela    
    ima izkazano sodelovanje kot vodja/odgovorni vodja mednarodnih projektov ali delov mednarodnih projektov (ne bilateralnih)        
    ima izkazano članstvo v uredniških odborih mednarodnih revij ali je bil vabljeni urednik pri tujih revijah        
    v stiku s svetovnim vrhom /nacionalno visoko pomembni    3 - 4 v stiku s svetovnim vrhom / nacionalno visoko pomembni 3 - 4  
    A" vodje je več kot 50   A' je več kot 50    
    A' vodje je več kot 100   več objav v reviji z IF    
    ima izkazana vabljena predavanja na mednarodnih konferencah   nadpovprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje raziskav    
    je bil član organizacijskih odborov mednarodnih konferenc   prejemnik nacionalne znanstvene nagrade za mlade znanstvenike       
    ima izkazano sodelovanje v mednarodnih projektih kot projektni vodja ali odgovorni znanstvenik (ne bilateralni projekti).        
    ima nadpovprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav        
    mednarodno in nacionalno pomembni 2 - 3 mednarodno in nacionalno pomembni 2 - 3  
    A' vodje je več kot 50     objava v reviji z IF    
    več objav v revijah z IF   povprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav    
    več objav v revijah  indeksiranih v  bibl. bazah (družboslovje)   objava v revijah indeksiranih v bibl. bazah (družboslovje)    
    ima izkazana predavanja na mednarodnih konferencah        
    ima izkazano uspešno vodenje projektov        
    ima povprečno število citatov, upoštevajoč starost in področje objav        
    povprečni/manj pomembni 1 -2 povprečni/manj pomembni 1 -2  
    objava v revijah  indeksiranih v  bibl. bazah (družboslovje)   objava v reviji z IF                
    objava v revijah z IF         objava v revijah  indeksiranih v  bibl. bazah (družboslovje    
    ima citate        
    niso doseženi osnovni standardi 0 niso doseženi osnovni standardi 0  
    vodja projekta nima objav v revijah z IF ali v revijah  indeksiranih v  bibl. bazah (družboslovje   enako kot za temeljne projekte    
Družbeno-ekonomska oziroma kulturna relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev B2 2.2. Izkazana pedagoška dejavnost kot visokošolski učitelj
2.3. Izkazana mentorstva pri diplomah in doktoratih
2.4. Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo širši krog bralcev, prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem in (so)organizacija javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti
2.5. Izkazovanje  relevantnih dosežkov na področju kulture (kazalec se uporablja za humanistiko)
2.6. Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko
2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi dejavnostmi
2.8. Avtorstvo-soavtorstvo pa­ten­tov, standardov, licenc, novih pro­izvodov, tehnologij in teh­no­lo­ških rešitev, inovacij
2.9. Ustanoviteljstvo-so­­us­ta­no­vi­te­ljstvo spin-off podjetja
0 - 5 2.4. Avtorstvo poljudnih člankov v revijah, ki dosežejo širši krog bralcev, prisotnost v medijih s komentarji in kritičnim razmišljanjem in (so)organizacija javnih dogodkov, s prispevkom k popularizaciji znanosti
2.5. Izkazovanje  relevantnih dosežkov na področju kulture (kazalec se uporablja za humanistiko)
2.6. Izkazovanje članstva v odborih, pomembnih za stroko
2.7. Izkazane povezave z industrijo oziroma družbenimi dejavnostmi
2.8. Avtorstvo-soavtorstvo pa­ten­tov, standardov, licenc, novih pro­iz­vodov, tehnologij in tehnoloških rešitev, inovacij
2.9. Ustanoviteljstvo-so­us­ta­no­vi­te­ljstvo spin-off podjetja,
2.13. Gostovanje raziskovalcev
0 - 5 ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 15. in 17.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 9.1, 9.2 in 9.3
Prva faza projektnega ocenjevanja   Vrhunski projekt 4 - 5 Vrhunski projekt 4 - 5  
  Kvaliteten projekt 2 - 4 Kvaliteten projekt 2 - 4  
  Manj kvaliteten projekt 0 - 2 Manj kvaliteten projekt 0 - 2  
 Druga faza ocenjevanja   izjemno relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v večini ali vseh navedenih kategorijah. Pomanjkljivosti so minimalne
5 izjemno relevantni dosežki 5  
  visoko relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v precejšnjem deležu navedenih kategorij. Pri  nekaterih kategorijah dosežkov se pojavljajo vrzeli
4 visoko relevantni dosežki 4  
  relevantni dosežki
Vodja izkazuje dosežke v navedenih kategorijah, vendar je opaziti  pomembne vrzeli
3 relevantni dosežki 3  
  manj relevantni dosežki
Razvidne so resne pomanjkljivosti v izkazanih dosežkih vodje
2 manj relevantni dosežki 2  
  nerelevantni dosežki
Opazno je sporadično izkazovanje dosežkov vodje
1 nerelevantni dosežki 1  
  Vodja ne izkazuje izpolnjevanja večine opredeljenih kriterijev 0 Izvajalec ne izkazuje izpolnjevanja večine opredeljenih kriterijev 0  
Raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave B3 3.1. Znanstvena pomembnost teme,
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova raziskave (v humanistiki),
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev,
3.4. Izvirnost (novost) pri­ča­ko­va­nih rezultatov
3.5. Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije.
0 – 5 3.1. Znanstvena pomembnost teme,
3.2. Aktualnost izhodiščne hipoteze in metodološka primernost ali zasnova raziskave (v humanistiki),
3.3. Jasnost zamisli in kvaliteta ciljev,
3.4. Izvirnost (novost) pri­ča­ko­va­nih rezultatov
3.5. Kvaliteta in učinkovitost izbrane znanstveno-raziskovalne metodologije.
0 – 5 ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 20.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 10, 11, 12, 13, 14, 17.1
Prva faza projektnega ocenjevanja   Vrhunski projekt 4 - 5 Vrhunski projekt 4 - 5  
  Kvaliteten projekt 2 - 4 Kvaliteten projekt 2 - 4  
  manj kvaliteten projekt 0 - 2 manj kvaliteten projekt 0 - 2  
Druga faza projektnega ocenjevanja
 
  vrhunski projekt 4 - 5 vrhunski projekt 4 - 5  
  raziskave, ki (v svetovnem merilu) kažejo novosti v načinu pristopa, uvajanju novih tehnik ali je za njih mogoče pričakovati, da bodo privedla do novih odkritij        
  raziskave, ki (v svetovnem merilu) kažejo nove koncepte        
  raziskave, ki (v svetovnem merilu) lahko privedejo do bistvenih novosti ali novih praks na področju uporabe        
  kvaliteten projekt 3 - 4 kvaliteten projekt 3 - 4  
  raziskave, ki imajo lahko pomemben prispevek k znanosti v mednarodnem merilu        
  raziskave, za katere je mogoče pričakovati, da bodo prispevale pomembno novo znanje, zamisli in tehnike in za katere je verjetno, da bodo imele trajnejši vpliv v mednarodnem okolju, vendar ne razvijajo novih konceptov.        
  raziskave, ki bodo potekale v sodelovanju z raziskovalci v tujini        
  povprečen projekt 2 - 3 povprečen projekt 2 - 3  
  raziskave, za katere je mogoče pričakovati, da bodo  privedle do koristnega znanja na področju, vendar ni pričakovati večjega vpliva na razvoj področja        
  raziskave, ki kažejo postopni napredek v manjših korakih in bi lahko privedle do novega znanja, pristopov in tehnik, ki so znotraj obstoječih.        
  raziskave, ki so deloma aplikativne narave, in kažejo možnost znatnega vpliv na usmeritev in uvajanje novih praks v Sloveniji         
  manj kvaliteten projekt1
 
1 - 2 manj kvaliteten projekt1 1 - 2  
  uporabne in koristne raziskave, vendar ni verjetno, da bi imele večji vpliv na svojem področju        
  raziskave, ki so pomembne na domačem področju        
  raziskave, ki kažejo na manjši vpliv na usmeritev področja in uvajanje novih praks        
  manj kvaliteten projekt 0 - 1 manj kvaliteten projekt 0 - 1  
  raziskave, ki so po kvaliteti in pričakovanem vplivu pod kriteriji, zahtevanimi pri točkah zgoraj.
 
       
Relevantnost in potencialni vpliv rezultatov prijave B4 4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine...),
4.2. Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov,....),
4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke,
4.4. Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega dela, vede, področja, razpisanimi temami,
4.5. Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov,
4.6. Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami,
4.7. Delež sofinanciranja iz drugih virov
0 – 5 4.1. Neposredni pomen za gospodarstvo in družbene dejavnosti (za posamezno podjetje, za gospodarsko panogo, za več panog, za družbeno infrastrukturo, za državno upravo, za nastanek novih podjetij, za kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, za varovanje naravne in kulturne dediščine...),
4.2. Posredni pomen za družbo (promocija države, dostopanje do tujih znanj, vključevanje v mednarodno delitev dela, vzgoja in izobraževanje kadrov,....),
4.3. Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke,
4.4. Usklajenost z razvojno politiko države, znanstveno-raziskovalnega dela, vede, področja, razpisanimi temami,
4.5. Primernost ukrepov za uporabo in razširjanje rezultatov,
4.6. Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami,
4.7. Delež sofinanciranja iz drugih virov
0 – 5 ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -I, tč. 20.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 17.2, 17.3  
Prva faza ocenjevanja   Vrhunski projekt 4 - 5 Vrhunski projekt 4 - 5  
  Kvaliteten projekt 2 - 4 Kvaliteten projekt 2 - 4  
  manj kvaliteten projekt 0 - 2 manj kvaliteten projekt 0 - 2  
Druga faza ocenjevanja
 
  vrhunski projekt 4 - 5 vrhunski projekt 4 - 5  
  projektni predlog vsebuje raziskave, za katere je mogoče z veliko verjetnostjo pričakovati, da bodo imele bistven vpliv na določenem področju ali polju v mednarodnem merilu.        
  kvaliteten projekt 3 - 4 kvaliteten projekt 3 - 4  
  iz projektnega predloga je razvidno, da je mogoče pričakovati znaten vpliv v mednarodnem merilu,.        
  povprečen projekt 2 - 3 povprečen projekt 2 - 3  
  čeprav projektni predlog zanimiv in kaže možnost vpliva raziskav v mednarodnem merilu, so v projektnem predlogu pomanjkljivosti ali nejasnosti.        
  manj kvaliteten projekt 1
 
1 - 2 manj kvaliteten projekt1 1 - 2  
  pričakovati je, da bodo imeli rezultati projekta pomen le za znanje v domačem merilu. V predlogu so pomanjkljivosti.        
  manj kvaliteten projekt 0 - 1 manj kvaliteten projekt 0 - 1  
  iz predloga projekta je mogoče sklepati na zanemarljiv vpliv v domačem ali mednarodnem merilu.        
  manj kvaliteten projekt 0 manj kvaliteten projekt 0  
  iz predloga projekta ni mogoče sklepati o relevantnosti in vplivu predlaganih raziskav.        
Izvedljivost predloga B5 5.1. Usposobljenost  vodje (vključuje mentorstvo in vodenje raziskovalnih oziroma visokošolskih organizacij, raziskovalnih programov in projektov ali vodenje razvojnih skupin na podjetniški ravni, državni ravni, ravni EU ali mednarodni ravni)
5.2. Primernost načrta dela,
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta
5.4. Primernost sestave skupine raziskovalcev (inter­disciplinarnost, inter­institucional­nost),
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov,
5.6. Vpetost v programe in projekte,
5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev
0 - 5 5.2. Primernost načrta dela,
5.3. Primernost izvedljivosti, obsega in trajanja projekta
5.5. Razpoložljivost opreme in prostorov,
5.6. Vpetost v programe in projekte,
5.7. Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev
0 - 5 ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx-I, tč. 20.
ARRS- ZV-JR-Prijava-20xx -II, tč. 2, 3, 4, 5, 9.2, 13, 14, 15, 16
Prva faza ocenjevanja   Vrhunski projekt 4 - 5 Vrhunski projekt 4 - 5  
  Kvaliteten projekt 2 - 4 Kvaliteten projekt 2 - 4  
  Manj kvaliteten projekt 0 - 2 Manj kvaliteten projekt 0 - 2  
Druga faza ocenjevanja   Vrhunski projekt predlog projekta izkazuje optimalno usklajenost vseh ali večine navedenih kategorij, odstopanja minimalna 4-5 Vrhunski projekt predlog projekta izkazuje optimalno usklajenost vseh ali večine navedenih kategorij, odstopanja minimalna 4-5  
  Kvaliteten projekt
v predlogu projekta so opazne vrzeli pri posameznih kategorijah, vendar je predlog še izvedljiv
2-4 Kvaliteten projekt
v predlogu projekta so opazne vrzeli pri posameznih kategorijah, vendar je predlog še izvedljiv
2-4  
  Manj kvaliteten projekt
predlog projekta ima vrzeli v večjem številu navedenih kategorij, verjetnost uspešne izvedbe je majhna
0-2 Manj kvaliteten projekt
predlog projekta ima vrzeli v večjem številu navedenih kategorij, verjetnost uspešne izvedbe je majhna
0-2  

IV. Ocena recenzentov in postopek II. faze izbora prijav 

Prijavitelje, ki so uvrščeni v drugo fazo izbora projektov (kategorija A), ARRS pozove, da oddajo dopolnjeno prijavo raziskovalnega projekta na obrazcu ARRS-ZV-JR-Prijava-20xx -II (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - II. faza). Prijave ocenjujejo trije tuji recenzenti. Pri interdisciplinarnih raziskavah sta dva recenzenta z osnovne vede in področja ter en recenzent z druge vede in področja, ki sta vključena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni projekt. Vsak recenzent oceni nekaj projektov in napiše utemeljitve ocen. V postopku ocenjevanja se upošteva povprečna ocena treh recenzentov.

Ocena recenzenta B je sestavljena iz enakih elementov kot v prvem delu, le da je vsebina projekta dopolnjena oz. razširjena, in sicer:

B = B1+B2+B3+B4+B5

Ocena projekta B je sestavljena kot povprečna ocena treh recenzentov.

Panel lahko izloči največ eno oceno in upošteva povprečje ocen ostalih dveh recenzentov.

Minimalno povprečje ocen (prag), ki ga mora dosegati raziskovalni projekt, je B1+ B2 + B3 + B4 +B5 >= 15. 

Recenzenti so ob prejemu vloge obveščeni o meji.

Znotraj vsake vede mora biti izbranih vsaj 10% podoktorskih projektov. Vsaj 30% projektov s področja tehnike, vsaj 20% s področja biotehnike, vsaj 10% s področja medicine in družboslovja ter vsaj 5% s področja naravoslovja, mora biti aplikativnih. Med izbranimi projekti mora biti vsaj 20% takšnih, katerih nosilci so mlajši raziskovalci (največ 10 aktivnih let po zagovoru doktorata).

Vsak projekt ima obvezno izpolnjeno polje za manjši projekt (50.000 EUR). Taki projekti se praviloma dodelijo vlogam, ki so na spodnjem robu seznama odobrenih.

Člani panela so sestavljeni iz nabora tujih recenzentov, ki niso ocenjevali prijav na tem razpisu.

C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM

I.  Splošno

Postopek dodelitve mentorskih mest raziskovalnim programom poteka v treh fazah. V prvi fazi strokovna služba ARRS za vse raziskovalne programe izračuna povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino, povprečno letno število mentorskih mest na raziskovalno področje in okvirno število mentorskih mest na programsko skupino za čas trajanja raziskovalnega programa. Pri raziskovalnih programih, ki so se pričeli izvajati pred letom 2015, se izračun opravi za obdobje od leta 2015 do izteka obdobja financiranja. Izračun se opravi po enačbi, navedeni v nadaljevanju metodologije. Rezultati izračunov (povprečno letno število mentorskih mest na raziskovalni program in na raziskovalno področje ter okvirno število mentorskih mest na raziskovalni program v obdobju financiranja) niso cela števila, zato v drugi fazi strokovno telo na podlagi izračunov določi število mentorskih mest po raziskovalnih področjih za obravnavano leto, število mentorskih mest na programsko skupino v obravnavanem letu in okvirno število mentorskih mest po raziskovalnih programih za čas trajanja raziskovalnega programa. V tretji fazi raziskovalne organizacije skupaj z vodji programov sporočijo kandidate za mentorje, skladno z določenim letnim številom mest na programsko skupino ter ob upoštevanju metodologije in 109. člena pravilnika o postopkih.

Raziskovalni program se razvrsti na raziskovalno področje, ki ga je raziskovalna organizacija navedla ob prijavi raziskovalnega progama kot primarno raziskovalno področje.

II. Parametri za določitev števila mentorskih mest

Število mentorskih mest se določi na podlagi: ocene kakovosti raziskovalnega programa, velikosti programske skupine in tipa raziskovalne organizacije, v kateri se izvaja raziskovalni program, ter glede na število razpisanih mest na vedo.

Ocena kakovosti raziskovalnega programa

Ocena kakovosti raziskovalnega programa je določena s skupno oceno zadnjega ocenjevanja raziskovalnega programa. Raziskovalni programi so po kakovosti glede na skupno oceno razvrščeni v štiri skupine: A, B, C in D. Kakovost raziskovalnega programa je izražena s faktorjem fL:

Skupina Skupna ocena raz. programa Faktor povezan s številom let
raz. programa-fL
A od 23,00 do 25,00 1,2
B od 20,76 do 22,99 1,0
C od 16,51 do 20,75 0,8
D od 14,00 do 16,50 0,6

Velikost programske skupine

Velikost programske skupine je določena z letnim obsegom sredstev raziskovalnega programa v FTE (Spr).

Tip raziskovalne organizacije

Raziskovalne organizacije, ki imajo statusno obliko zavoda in izvajajo raziskovalne programe, se po tipu delijo na:

  • visokošolske zavode oziroma univerze in raziskovalne organizacije, ki so klinične bolnišnice z izvajanjem zdravstvene dejavnosti na terciarni ravni (v nadaljevanju: klinike) ter
  • druge raziskovalne organizacije.

Pri tipu raziskovalne organizacije se upošteva le matična raziskovalna organizacija raziskovalnega programa.

Vrednost faktorja povezanega s tipom raziskovalne organizacije odraža razlike v velikosti raziskovalnih programov med visokošolskimi zavodi oziroma univerzami in klinikami ter drugimi raziskovalnimi organizacijami. Ker so te razlike med vedami različne, je faktor določen po vedah.

Vrednost faktorja fI, povezanega s tipom raziskovalne organizacije, se upošteva pri izračunu števila mentorskih mest na raziskovalne programe, ki jih izvajajo visokošolski zavodi oziroma univerze in klinike. Vrednost faktorja  fI, po vedah: 

Veda Faktor
inštitucije - fI
Naravoslovje 2,5
Tehnika 1,9
Medicina 1
Biotehnika 1
Družboslovje 2,3
Humanistika 2,5

III. Izračun števila mentorskih mest

Povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino, Npr,L, se izračuna po naslednji enačbi:

Nv - število razpisanih mentorskih mest na vedi, ki se v primerih, ko je pri razpisanem številu mentorskih mest v obravnavanem letu upoštevana izravnava s predhodnim letom, v katerem je bilo dodeljeno več mentorskih mest, kot je bilo razpisanih, poveča za dodatno odobrena mesta v predhodnem letu.

fL - faktor, povezan s skupno oceno zadnjega ocenjevanja raziskovalnega programa

fI - faktor, ki je povezan s tipom raziskovalne organizacije

Spr - letni obseg sredstev raziskovalnega programa v FTE.

Vsota v imenovalcu ulomka je narejena po vseh programih na vedi.

Število mentorskih mest na programsko skupino za čas trajanja raziskovalnega programa, oziroma za obdobje od leta 2015 dalje do izteka financiranja za raziskovalne programe, ki so se začeli izvajati pred letom 2015, se izračuna tako, da se za predhodna leta upošteva povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino izračunano za posamezne javne pozive v predhodnih letih (Npr,L), za obravnavano in vsa prihodnja leta do izteka financiranja raziskovalnega programa pa se upošteva izračunano povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino, ki je izračunano za obravnavano leto.

Okvirno število mentorskih mest po raziskovalnih področjih znotraj vede je vsota letnega povprečnega števila mentorskih mest po raziskovalnih programih na posameznem raziskovalnem področju znotraj vede.

IV. Določitev števila mentorskih mest po programskih skupinah za obravnavano leto

Strokovno telo določi število mentorskih mest na raziskovalno področje na podlagi vsote izračunanega povprečnega letnega števila mentorskih mest za posamezno programsko skupino na raziskovalnih področjih, in sicer:

  1. za osnovo uporabi izračunano število mentorskih mest na raziskovalno področje na dve decimalki natančno,
  2. upošteva razliko med izračunanimi in dodeljenimi mentorskimi mesti na raziskovalno področje (malus oziroma bonus), ki je bila določena pri javnem pozivu za predhodno leto. Malus in bonus se odšteje oziroma prišteje k izračunanemu številu mentorskih mest po raziskovalnih področjih,
  3. določi mentorska mesta raziskovalnim področjem, ki so bližja celim številom (matematično zaokroži navzgor oziroma navzdol),
  4. v primeru, da imata dve raziskovalni področji ali več raziskovalnih področij enako razliko do celega števila in na vedi ni dovolj mentorskih mest, da bi bila možna dodelitev mentorskega mesta vseh raziskovalnim programom, se pri določitvi mentorskega mesta raziskovalnemu področju upošteva delež raziskovalnih programov na področju, ki so uvrščeni v skupino A (t. j. delež raziskovalnih programov, ki imajo skupno oceno v razponu od 23,00 do 25,00). Če na raziskovalnih področjih ni raziskovalnih programov, uvrščenih v skupino A, se upošteva delež raziskovalnih programov, uvrščenih v skupino B (t. j. delež raziskovalnih programov, ki imajo skupno oceno v razponu od 20,76 do 22,99),
  5. določi malus oziroma bonus na raziskovalno področje, ki se upošteva v postopku dodelitve mentorskih mest na raziskovalno področje v prihodnjem letu.

Določitev števila mentorskih mest po programskih skupinah poteka po raziskovalnih področjih, na podlagi:

  1. določenega števila mentorskih mest na raziskovalno področje in
  2. izračunanega povprečnega letnega števila mentorskih mest na programsko skupino, zaokroženega na dve decimalki ter
  3. upoštevane razlike med izračunanim in dodeljenim številom mentorskih mest na programsko skupino (malus oziroma bonus), ki je bila določena pri javnem pozivu za predhodno leto. Malus oziroma bonus se odšteje oziroma prišteje k izračunanemu povprečnemu letnemu številu mentorskih mest na programsko skupino.

Mentorsko mesto se dodeli programski skupini z višjim izračunanim povprečnim letnim številom mentorskih mest z upoštevanim malusom oziroma bonusom iz predhodnega leta.

Če imata dve ali več programskih skupin ob upoštevanju malusov oziroma bonusov pri izračunanih povprečnih letnih številih mentorskih mest na programsko skupino enako vrednost, strokovno telo mentorsko mesto dodeli programski skupini z višjo skupno oceno zadnjega ocenjevanja raziskovalnega programa.

Strokovno telo za vsako programsko skupino določi malus oziroma bonus, ki se upošteva v postopku dodelitve mentorskih mest na programsko skupino v prihodnjem letu.

Malusi oz. bonusi se upoštevajo tudi pri raziskovalnih programih, ki se v preteklem letu niso prijavili na javni poziv.

V. Določitev okvirnega števila mentorskih mest po programskih skupinah za čas trajanja raziskovalnega programa

Strokovno telo določi tudi okvirno število mentorskih mest na programsko skupino za čas trajanja raziskovalnega programa. Pri raziskovalnih programih, ki so se pričeli izvajati pred letom 2015, je okvirno število mentorskih mest določeno za obdobje od leta 2015 do izteka trajanja raziskovalnega programa.

Pri določitvi okvirnega števila mentorskih mest na raziskovalni program za čas trajanja raziskovalnega programa strokovno telo uporablja naslednjo lestvico:

  1. če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega programa celo število, je to število tudi okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa,
  2. če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega programa do 0,25 višje od celega števila, se okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa zaokroži navzdol,
  3. če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega programa od 0,26 do 0,75 višje od celega števila, je okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa interval med spodnjim in zgornjim celim številom (v primeru intervala »od 0 do 1«, strokovno telo uporabi izraz »do 1«),
  4. če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega programa za 0,76 ali 0,99 višje od celega števila, se okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas raziskovalnega programa zaokroži navzgor.

Okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa (oziroma za obdobje od leta 2015 do izteka trajanja programa v primeru, da se je raziskovalni program pričel pred letom 2015) se lahko v času izvajanja raziskovalnega programa spremeni skladno z razpisanim številom mentorskih mest za posamezno leto ter s spremembami obsega in dolžine financiranja raziskovalnih programov.

Č. RAZISKOVALNA OPREMA

I. Elementi ocenjevanja

Strokovno telo točkuje posamezno prijavo za raziskovalno opremo na podlagi spodaj opredeljenih elementov ocenjevanja.

Tabela Č: Ocenjevanje prijav za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme

ELEMENT OCENJEVANJA Kriterij. Kazalec Možno število točk
  8+4 17
KAKOVOST PRIJAVE PODPORNE DEJAVNOSTI 8 11
Odobren čas financiranja raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa 8.7 6
6 let   6
5 let   6
4 leta   3
3 leta   0
infrastrukturni programi   3
Višina nabavne vrednosti opreme 8.8 5
Naravoslovje:    
80.000 in več   5
50.000 - 79.999   4
Tehnika, medicina in biotehnika:    
30.000 in več   5
20.000 – 29.999   4
Družboslovje, humanistika:    
25.000 in več   5
15.000 - 24.999   4
RELEVANTNOST IN POTENCIALNI VPLIV PRIJAVE  4 6
Delež sredstev iz drugih virov  4.7 6
delež lastnih sredstev 20% - 29%   1
delež lastnih sredstev 30% - 39%   2
delež lastnih sredstev 40% - 49%   3
delež lastnih sredstev 50% - 59%   4
delež lastnih sredstev 60% - 69%   5
delež lastnih sredstev 70% ali več   6

D. ZNANSTVENI SESTANKI

I. Elementi ocenjevanja

Ocene se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli D. Ocene za kazalce 1.1, 1.2, 4.7, 4.9 in 4.10 bo ARRS vpisala v posebne obrazce.

Tabela D: Ocenjevanje prijav za znanstvene sestanke

ELEMENT OCENJEVANJA KRITERIJ, KAZALEC TOČKE VIR
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine 1 40  
Sicris točke (A1) 1.1 5 ARRS
Normirano število čistih citatov (A2) 1.2 5 ARRS
Izjemni dosežki pri publikacijah 1.4 15 ARRS ZS 01 20xx, tč. 17.1
v povprečju visoke   15  
v povprečju srednje   10  
v povprečju nižje   5  
Izjemni dosežki pri citatih 1.5 15 ARRS ZS 01 20xx, tč. 17.1
v povprečju visoki   15  
v povprečju srednji   10  
v povprečju nižji   5  
Relevantnost in potencialni vpliv prijave 4 60  
Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke 4.3 20 ARRS-ZS-01—20xx, tč.18.1
zelo tehtna in aktualna tematika, velik pomen   12-20  
srednje tehtna in aktualna tematika, srednji pomen   6 – 11  
Manj tehtna in aktualna tematika, manjši pomen   0 – 5  
Delež sredstev iz drugih virov 4.7 10 ARRS-ZS-01-20xx tč. 19
tuji viri   10  
domači viri   5  
Delež tujih udeležencev na znanstvenem sestanku 4.9 10 ARRS-ZS-01-20xx, tč. 6
predvidena udeležba  50 in več % referentov   10  
predvidena udeležba od 21% do 49% referentov    5  
predvidena udeležba od 10% do 20% referentov    3  
predvidena udeležba pod 10% referentov    0  
Periodičnost znanstvenega sestanka (evropskega ali svetovnega značaja) 4.10  5 ARRS-ZS-01-20xx, tč. 7
izvajanje sestanka periodično po različnih državah oz. v organizaciji ugledne mednarodne organizacije    5  
izvajanje sestanka periodično v Sloveniji    3  
Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti 4.11 10 ARRS-ZS-01-20xx, tč.18.2 in 15
velika   7-10  
srednja   4-6  
manjša   0-3  
Združevanje več znanstvenih disciplin 4.12 5 ARRS-ZS-01-20xx tč.13
Izvedljivost predloga 5 15  
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne porabe sredstev 5.7 15 ARRS-ZS-01-20xx tč.19
zagotovljena je zelo racionalna poraba   11 – 15  
zagotovljena je realna poraba   6 – 10  
racionalna poraba ni zagotovljena   0 – 5  

II. Postopek ocenjevanja

Pred ocenjevanjem lahko občasno strokovno telo uvrsti prijavo na drugo vedo, kot je navedena v prijavi, če sodi, da je taka uvrstitev primernejša.

Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-ZS-01-20xx. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, obrazec: ARRS-ZS-02-20xx, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih.

III. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije 

Po točkovanju strokovno telo določi štiri kategorije: I, II, III in IV. Sestanki, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v prve tri kategorije, se sofinancirajo. Sestanki, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v četrto kategorijo, se ne sofinancirajo. Sestanek se uvrsti v posamezno kategorijo na osnovi vsote ocen in to ločeno po vedah.

NORMATIVI ZA IZRAČUN DOTACIJE (DZS11*)

Za izračun pripadajočih sredstev za sofinanciranje organizacije stroškov znanstvenih sestankov, se upošteva število udeležencev (D1), število referentov (D2), število dni (D3), število tujih vabljenih predavateljev (D4), administriranje, ki je odvisno od števila referentov (D5) in naslednji finančno opredeljeni elementi:

VRSTA STROŠKOV EUR
Administriranje programskega in organizacijskega odbora (D5)  
do 30 referentov
625
do 100 referentov
1041
nad 100 referentov
1458
Tiskanje, razpošiljanje vabil in dopisov ter tiskanje povzetkov v knjižni oz. elektronski obliki in pripravljalna dela (D6) 5
Dodatek na referenta (D7) 14
Najemnina dvorane (1 dan, 1 udeleženec) (D8) 3
Bivanje vabljenih predavateljev(1 oseba, 1 dan) (D9) 104

Dotacija se izračuna na naslednji način:

DZS = (D1 * D6) + (D2 * D7) + (D1 * D3 * D8) + (D4 * D3 * D9) + D5

  1. kategoriji pripada 100% delež izračune dotacije
  2. kategoriji pripada 75% delež izračune dotacije
  3. kategoriji se procentualni delež računsko določi
  4. kategoriji ni sofinanciranja

Procenti so odvisni od višine sredstev za ta program. Procentualni delež se določi za vsako leto posebej, odvisno od dodeljenih sredstev.

Pred sestankom mora biti natisnjen izvleček referatov.

V program sofinanciranja je mogoče uvrstiti le sestanek, za katerega prijavitelj pošlje dovolj izčrpne podatke (npr. poleg imena vsakega vabljenega predavatelja še njegovo temo ali okvirni program) ter natančno opredelitev ciljev znanstvenega sestanka.

Velikim znanstvenim sestankom (nad 350 udeležencev) se krijejo tudi stroški pripravljalnih del leto pred potekom sestanka.

ARRS sofinancira vse stroške največ za 3 dni. ARRS sofinancira vse stroške bivanja največ 10 vabljenim tujim predavateljem oziroma 5% od aktivnih udeležencev (vabljeni predavatelji iz tujine in referenti) za posamezni sestanek.

Sofinancira se sestanek, na katerem je predvideno za enodnevni sestanek najmanj 10 referentov ter najmanj 20 referentov za dva ali več dnevni sestanek.

ARRS sofinancira dodatek na referenta za največ 100 referentov.

Če je izračun dotacije večji, kot so zaprošena sredstva, se upošteva zaprošena sredstva.

E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE

I. Elementi ocenjevanja

Skupna ocena posamezne prijave za sofinanciranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine (v nadaljevanju: prijava) je sestavljena iz posameznih ocen recenzentov.

Elementi ocenjevanja za oceno recenzentov so določeni v Tabeli E.

Tabela E: Ocenjevanje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine

ELEMENT OCENJEVANJA Kriterij. Kazalec Točke Vir
  1+4 40 ARRS-TURAZ-01-20xx
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev 1 30  
Statusna odličnost 1.6 10  
Nobelova  in Fieldsova nagrada (takojšnja uvrstitev v financiranje)   10 tč. 9
druge prestižne nagrade   do 10  
nagradni sklad na nagrajenca nad 500.000 EUR
  8-10 tč. 9
nagradni sklad na nagrajenca od 100.000 do 500.000 EUR
  5-7 tč. 9
nagradni sklad na nagrajenca od 20.000 do 100.000 EUR
  3-4 tč. 9
nagradni sklad na nagrajenca do 20.000 EUR
  1-2 tč. 9
članstvo uglednih akademij znanosti in umetnosti   3 tč. 10
redni profesor ali profesor Emeritus   2 tč. 11
glavni urednik (Editor in chief) ali pridruženi urednik (associate editor) mednarodne znanstvene revije s faktorjem vpliva v zgornji četrtini revij s področja tematike oziroma znanstveni urednik knjižne serije pri uveljavljeni mednarodni založbi   4 tč. 12
glavni urednik (Editor in chief) ali pridruženi urednik (associate editor) mednarodne znanstvene revije z nižjim faktorjem vpliva in za humanistiko revij, ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska baza   2 tč. 12
član uredniškega odbora (Editorial board ali Advisory board) mednarodne znanstvene revije s faktorjem vpliva v zgornji četrtini revij s področja tematike oziroma član uredniškega odbora knjižne serije pri uveljavljeni mednarodni založbi   2 tč. 12
član uredniškega odbora (Editorial board ali Advisory board) mednarodne znanstvene revije z nižjim faktorjem vpliva in za humanistiko revij, ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska baza podatkov   1 tč. 12
Izjemni dosežki pri publikacijah 1.4 10  
skupne znanstvene objave z Nobelovim ali Fieldsovim nagrajencem ali z nagrajencem drugih prestižnih nagrad   do 4  
skupna objava z Nobelovim ali Fieldsovim nagrajencem ali z nagrajencem drugih  prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca nad 500.000 EUR   4 tč. 16
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca od 100.000 do 500.000 EUR   3 tč. 16
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca od 20.000 do 100.000 EUR   2 tč. 16
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca do 20.000 EUR   1 tč. 16
znanstvene objave v revijah s faktorjem vpliva, ki je višji od 15 ali objave v prvih dveh revijah z najvišjim faktorjem vpliva na področju po Web of Science oz. za humanistiko v najboljših humanističnih revijah   2 tč. 17
(so)avtorstvo znanstvene knjige pri uveljavljeni mednarodni založbi   2 tč. 18
objave preko 100 člankov v SCI, SSCI revijah, v revijah, ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska baze podatkov in druga mednarodna bibliografska baza podatkov za humanistiko   2 tč. 19
Patenti, podeljeni pri uradu, ki opravlja popoln preizkus patentne prijave (gl. pravilnik o postopkih, Priloga 2, tč. 2.E)   4  
Izjemni dosežki pri citiranosti 1.5 10  
naveden med citacijskimi klasiki po ISI   4 tč. 15
število citatov v zadnjih 10. letih   do 3  
skupno število citatov večje od 500
  3 tč. 14
skupno število citatov večje od 250
  1 tč. 14
tri najbolj citirana znanstvena dela v zadnjih 10. letih   do 3  
skupno število citatov večje od 500
  3 tč. 13
skupno število citatov večje od 250
  1 tč. 13
Relevantnost in potencialni vpliv prijave 4 10 tč. 22
Pomen za raziskovalno skupino (RS), ki gosti tujega raziskovalca
4.16 1 - 5  
dodana vrednost sodelovanja s tujim raziskovalcem
  1-3  
sodelovanje vključuje doktorske študente ali podoktorande
  0-2 tudi tč. 5
Pomen za raziskovalno organizacijo, ki gosti tujega raziskovalca
4.15 0 – 3  
dodana vrednost sodelovanja s tujim raziskovalcem
  0-2  
pričakovana odmevnost predavanj tujega razisk.
  0-1  
Pomen za Slovenijo
4.17 0 - 2  
pričakovan napredek kvalitete raziskovanja
  0-1  
pomen sodelovanja za družbeno-ekonomski razvoj
  0-1  

*Seštevanje točk po posameznih sklopih preveri oz. opravi odgovorna oseba za razpis na ARRS. V primeru, da seštevek točk pri posameznem kazalcu (1.6, 1.4 ali 1.5) preseže največjo možno število točk, se upošteva največje možno število točk pri posameznem kazalcu. V primeru, da število točk v posamezni vrstici preseže največjo možno število točk v posamezni vrstici, se upošteva največje možno število točk.

II. Postopek ocenjevanja

Vsako prijavo oceni en ali največ dva recenzenta. Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-TURAZ-01-20xx. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih).

Po opravljenem točkovanju in prejeti oceni recenzentov strokovno telo pregleda ocene in lahko pozove recenzente k dodatni utemeljitvi ocene.

III. Trajanje

Agencija sofinancira sodelovanja tujih raziskovalcev v trajanju praviloma treh mesecev.

IV. Upravičeni stroški

Agencija zagotavlja sredstva za plačilo raziskovalnega dela tujih raziskovalcev v Republiki Sloveniji, potne stroške iz države bivanja tujega raziskovalca v Republiko Slovenijo ter nazaj, stroške bivanja v Republiki Sloveniji.

Za plačilo dela tujim raziskovalcem zagotavlja agencija sredstva v višini raziskovalnih ur cenovne kategorije A.

F. MEDNARODNA  ZNANSTVENA LITERATURA IN BAZE PODATKOV

I. Elementi ocenjevanja

Dostopnost se meri s številom uporabnikov ter s pogoji dostopa in uporabe za vse uporabnike v Republiki Sloveniji. Pogostnost uporabe se meri s številom izposoj in uporabe serijskih publikacij ter številu uporab baz podatkov (seje/iskanja) v preteklem letu. Kontinuiteto naročil se meri glede na dolgotrajnost naročanja in razpolaganja z določenim fondom ali dostopom do podatkov v bazah podatkov in predpostavlja boljše storitve uporabnikom. Strokovno usposobljenost osebja (bibliotekarji in informacijski strokovnjaki) za sodelovanje z uporabniki se izkazuje z zahtevnejšimi stopnjami priprave gradiv za uporabnike in k temu primerno kadrovsko sestavo osebja prijavitelja. Kvaliteta in pomen se merita pri znanstvenih revijah s faktorjem/dejavnikom vpliva za posamezno področje (za SCIE in SSCI, ERIH, ACHI). Če je revija zajeta v več področij, se vzame uvrščenost z najvišjim številom točk (podatek iz zadnjega JCR). Izračun se opravi na osnovi povprečja za vse revije, ki jih prijavitelj da v sofinanciranje. Pri oceni za skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev se upoštevata cena in izpeljana koordinacija nabave.

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli F.

Tabela F: Ocenjevanje za posamezne elemente ocenjevanja

KVANTITATIVNI ELEMENTI OCENJEVANJA Kriterij,
kazalec
Točke Vir
Relevantnost podporne dejavnosti 7 21  
Dostopnost 7.1 1 - 8 ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 6
Število  raziskovalcev, zaposlenih v matični organizaciji:   1-5  
do 100 raziskovalcev   1  
do 200 raziskovalcev   2  
do 500 raziskovalcev   3  
do 1000 raziskovalcev   4  
nad 1000 raziskovalcev   5  
Velikost knjižnice glede na knjižnično gradivo:   1-3  
velike univerzitetne knjižnice   3  
velike fakultetne, majhne univerzitetne   2  
ostale knjižnice, odprte za študente   1  
Pogostnost uporabe 7.2 0-8 ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 7
po številu izposoj in uporabe serijskih publikacij   0-5  
po številu uporab baz podatkov (seje/iskanje)   0-3  
Kontinuiteta naročil 7.3 0-5 ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 8
od 1 do 5 let   1  
od 6 do 10 let   3  
od 11 in več let   5  
Kakovost prijave podporne dejavnosti 8 1-15  
Kvaliteta in pomen naročene tuje znanstvene literature in baz podatkov 8.7 1-15 ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 11
IF iz prve četrtine revij ustrezne kategorije   15  
IF iz druge četrtine revij ustrezne kategorije   10  
IF iz tretje četrtine revij ustrezne kategorije, ERIH A   6  
IF iz četrte četrtine revij ustrezne kategorije, ERIH B   4  
zajetost v specializirani bazi podatkov s področja, tudi ERIH C   2  
Relevantnost in potencialni vpliv prijave 4 1-3  
Delež sredstev iz drugih virov: 4.7 1-3 ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 10
do 5 % letne nabave   1  
6 do 10 % letne nabave   2  
11% in več letne nabave   3  
Izvedljivost predloga 5 6  
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne rabe sredstev 5.7 0-3 ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 12
Ekonomičnost in racionalnost nabave, način nabave in podvajanje (koordinacija)   0-3  
Strokovna usposobljenost osebja 5.8 0-3 ARRS-RI-TL-01-20xx, tč. 9
Izposoja uporabnikom   1  
Dodatne knjižnične in informacijske storitve (referenčna služba in medknjižnična izposoja)   1  
Dodatne knjižnične in informacijske storitve (referenčna služba in medknjižnična izposoja):
      - Uporaba COBISS3 v pravem okolju   
  2  
Zahtevne knjižnične in informacijske storitve (opravljajo strokovnjaki z najmanj magisterijem znanosti)   3  

II. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

Prijave oceni Strokovno telo za tujo literaturo in baze podatkov po znanstvenih področjih na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje nakupa mednarodnih serijskih publikacij, baz podatkov in stroškov konzorcija za elektronski dostop do vsebin v celotnem besedilu (obrazec: ARRS-RI-TL-01-20xx) na ocenjevalnem obrazcu (ARRS-RI-TL-03-20xx). Prijave, ki pomenijo konflikt interesov, oceni predsednik strokovnega telesa.

Revije v okviru konzorcija, ki jih naroča in plačuje posamezna knjižnica, so del rednega financiranja in se vrednotijo na podlagi zgoraj navedenih ocen, ki se jim doda 2 točki za vsakih 10 % nabav.  Revije, ki so dostopne v elektronski obliki v okviru  konzorcijev in niso pogoj za konzorcij, se ne vrednotijo.

G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE

I. Element ocenjevanja in oblikovanje predloga prednostnih seznamov ocenjenih prijav

Mednarodno znanstveno sodelovanje se ocenjuje na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Strokovna komisija, v katero za vsak javni razpis posebej imenuje direktor ARRS tri člane,  določi skladnost predlogov projektov s prioritetami (prednostnimi področji) javnega razpisa tako, da vsak predlog projekta označi z "DA" (v nadaljevanju besedila: skladne prijave) ali "NE" (v nadaljevanju besedila: neskladne prijave).

Ocena posamezne prijave za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja (v nadaljevanju: prijava) je ocena A1, določena na podlagi elementov v poglavju B te metodologije.

Strokovna komisija razvrsti prijave na prednostni seznam na podlagi zbranih točk v padajočem vrstnem redu, ločeno za skladne in neskladne prijave.

II. Projekti v okvirnih programih

Za prijavo projekta na objavljene javne razpise okvirnih programov EU, za katero je Evropska komisija ugotovila, da je pravno-formalno popolna in jo je posredovala v ocenjevanje recenzentom, agencija izplača enkratni finančni prispevek k stroškom prijave projekta v znesku 2.000 EUR slovenski organizaciji, ki je projekt prijavila kot koordinatorka v mednarodnem konzorciju (t.j.vsaj treh različnih raziskovalnih organizacij iz vsaj treh različnih držav EU oz. pridruženih držav OP) in 1000 EUR slovenski organizaciji, ki je pri projektu sodelovala kot sodelujoča organizacija v mednarodnem konzorciju oziroma je prijavila projekt samostojno, kadar razpis predvideva tudi enega samega prijavitelja. Do prispevka niso upravičeni prijavitelji, ki v recenzentski oceni dosežejo manj kot 65% največjega možnega števila točk v posameznem recenzijskem postopku.

III. Prevzem sofinanciranja po komplementarni shemi

A) ERC

Agencija ob upoštevanju proračunskih možnosti sofinancira prijavitelje iz Slovenije, ki bodo izvajali projekt v Sloveniji, največ v obsegu, ki ga določa spodnja tabela:

Mednarodni Razpis Okvirni obseg in trajanje  financiranja na mednarodnem razpisu Dosežena uspešnost pred zavrnitvijo
(prag za možno sofinanciranje)
Obseg letnega sofinanciranja (v % od zaprošenega letnega zneska na mednarodnem razpisu oz. največji možni znesek) in trajanje sofinanciranja agencije
ERC Starting Grant do 300.000 EUR/leto
(do 5 let)
izbran za 2. krog 37,5 % oz. max. 100.000 EUR
(2 leti)
  pozitivno ocenjen v 2. krogu 50 % oz. max. 150.000 EUR
(2 leti)
ERC Consolidator Grant do 400.000 EUR/leto
(do 5 let)
izbran za 2. krog

37,5 % oz. max. 100.000 EUR
(3 leta)
  pozitivno ocenjen v 2. krogu 50 % oz. max. 150.000 EUR
(3 leta)
ERC Advanced Grant do 400.000 EUR/leto
(do 5 let)
pozitivno ocenjen v 1. krogu 25 % oz. max. 100.000 EUR
(3 leta)
  izbran za 2. krog 37,5 % oz. max. 150.000 EUR
(3 leta)
  pozitivno ocenjen v 2. krogu 50 % oz. max. 200.000 EUR
(3 leta)

Prijavitelj mora, poleg dokazil o doseženi uspešnosti na mednarodnem razpisu, predložiti prijavo prilagojenega projekta, ki glede ciljev in obsega dela upošteva sestavo prilagojene projektne skupine, čas trajanja prilagojenega projekta in višino razpoložljivih sredstev. V primeru, da je mednarodni projekt prijavil mednarodni konzorcij, mora prijava prilagojenega projekta vsebovati tudi izjave članov konzorcija o možnostih in obsegu sodelovanja v prilagojenem projektu.

Strokovno telo za ocenjevanje prilagojenih projektov, ki ga imenuje ZSA, presodi, ali prilagojeni projekt omogoča realizacijo glavnih ciljev mednarodnega projekta, in Znanstvenemu svetu agencije predlaga obseg in trajanje sofinanciranja.

Na predlog ZSA direktor agencije izda individualni sklep, v katerem je določena višina in trajanje sofinanciranja. Sofinanciranje se izvede najkasneje v enem letu po sprejemu individualnega sklepa. Agencija s prijaviteljem sklene pogodbo, s katero se podrobneje opredeli način financiranja in izvajanja projekta ter določi kategorija cene raziskovalne ure. Pogodba sledi vzorcu, ki je objavljen z zadnjim vsakoletnim javnim razpisom za (so)financiranje raziskovalnih projektov.

B) ERA-NETI, skupne programske iniciative (JPI)

Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski raziskovalec, na razpisu avstrijske Fonds zur Förderung der wissenschaftlichen Forschung, (FWF) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

Največji možni letni obseg financiranja je 100.000 EUR v trajanju največ treh let (skupaj največ 300.000 EUR) oz. 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne kategorije B v trajanju največ dveh let za podoktorski projekt. Letni in celotni znesek sofinanciranja avstrijskega dela projekta s strani FWF mora presegati znesek slovenskega dela.

IV. Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji

A) FWF

Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski raziskovalec, na razpisu avstrijske Fonds zur Förderung der wissenschaftlichen Forschung, (FWF) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.


Največji možni letni obseg financiranja je 100.000 EUR v trajanju največ treh let (skupaj največ 300.000 EUR) oz. 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne kategorije B v trajanju največ dveh let za podoktorski projekt. Letni in celotni znesek sofinanciranja avstrijskega dela projekta s strani FWF mora presegati znesek slovenskega dela.

B) FWO

Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski raziskovalec, na razpisu Flamske fundacije za raziskave (The Research Foundation – Flanders, FWO) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije. Največji možni skupni obseg financiranja je 300.000 EUR v trajanju najmanj treh in največ štirih let. Za podoktorski projekt je največji možni skupni obseg 3400 letnih raziskovalnih ur (2 FTE) cenovne kategorije B v trajanju najmanj dveh in največ treh let. Letni in celotni znesek sofinanciranja flamskega dela projekta s strani FWO mora presegati znesek slovenskega dela.

C) NSF

Če je prijava skupnega ameriško-slovenskega znanstvenoraziskovalnega projekta na razpisu Materials World Network (MWN), ki ga objavi Nacionalna znanstvena fundacija (NSF) Združenih držav Amerike, predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

Slovenski sklop v posameznem skupnem projektu znaša okvirno do 100.000 EUR letno v trajanju do treh let, ali 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne kategorije B letno v trajanju do dveh let, če slovenski nosilec prijavi podoktorski projekt. Znesek in trajanje na slovenski strani ne more presegati zneska (po tečaju Narodne Banke Slovenije za ameriški dolar (USD) na dan oddaje projekta) in trajanja ameriškega sklopa projekta.

D) OTKA

Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski raziskovalec, na razpisu Madžarske znanstvene raziskovalne fundacije (OTKA)  predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

Največji možni letni obseg financiranja je 100.000 EUR v trajanju največ treh let (skupaj največ 300.000 EUR) oz. 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne kategorije B v trajanju največ dveh let za podoktorski projekt. Letni in celotni znesek sofinanciranja madžarskega dela projekta s strani OTKA mora presegati znesek slovenskega dela.«.

H. RAZISKOVALNI PROGRAMI

I. Splošno - prijave

Tipi prijav so:

  • »Nadaljevanje obstoječega programa«,
  • »Nova prijava – preoblikovanje«,
  • »Nova prijava«.

II. Preoblikovanje raziskovalnih programov

RO lahko s prijavo na poziv/razpis predlaga preoblikovanje raziskovalnih programov, tako da raziskovalni program oz. programe:

  • priključi h kateremu od svojih drugih raziskovalnih programov (združitev raziskovalnih programov) ali
  • razdeli na dva ali več novih raziskovalnih programov (razdružitev raziskovalnega programa) ali
  • preoblikuje na drug način.

V primeru izbora prijave preoblikovanega raziskovalnega programa, ki je predmet združitve raziskovalnih programov, financiranje raziskovalnih programov pred preoblikovanjem preneha. V primeru zavrnitve prijave preoblikovanega raziskovalnega programa, ki je predmet združitve, se financiranje raziskovalnih programov nadaljuje do izteka že sklenjene pogodbe o financiranju raziskovalnih programov.

V primeru izbora vseh prijav preoblikovanega raziskovalnega programa, ki so predmet razdružitve, financiranje raziskovalnega programa pred preoblikovanjem preneha. V primeru zavrnitve ene ali več prijav preoblikovanega raziskovalnega programa, ki so predmet razdružitve, se financiranje nadaljuje do izteka že sklenjene pogodbe o financiranju raziskovalnih programov.

Če se preoblikovani raziskovalni program izteče v letu poziva/razpisa, se izbrane prijave financira ne glede na eno ali več zavrnjenih prijav, ki so predmet preoblikovanja.

III. Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalniki in merila)

Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalniki in merila) so določeni v Tabeli H.

Tabela H: Elementi ocenjevanja prijav raziskovalnih programov

Kriterij Št. kriterija iz 76. člena pravilnika
 
Kazalniki in merila Točke Vir
Znanstvena odličnost raziskovalcev 1 - Izjemni dosežki (kazalnik 1.3.); -
  • kakovost objav skupine (odmevnost objav, prestižnost revije oz. uglednost založbe).
- Statusna in mednarodna odličnost (kazalnik 1.6.);
  • prestižne nagrade,
  • članstvo akademij znanosti in umetnosti,
  • članstvo v mednarodnih svetovalnih organih ali organih znanstvenih oziroma strokovnih združenj,
  • glavni urednik ali član uredniškega odbora ugledne znanstvene revije.
 - Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov (kazalnik 1.8.);
  • vključevanje v raziskovalne programe EU, druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe, drugo mednarodno sodelovanje (v zadnjih petih letih oz. v zadnjem obdobju financiranja, z navedbo obsega svojega dela projekta in svoje vloge pri projektu), razen bilateralnega sodelovanja.
0 – 5 ARRS
ARRS- RPROG-JP-Prijava/točka B
Relevantnost dosežkov raziskovalcev 2 - Izkazani relevantni dosežki na področju gospodarstva, družbenih ali kulturnih dejavnosti (kazalnik 2.2.);
  • dosežki na področju gospodarstva: sodelovanje pri nastajanju novih proizvodov, tehnologij, tehnoloških rešitev, inovacij (če je relevantno),
  • dosežki na področju družbenih in kulturnih dejavnosti (družbena  infrastruktura, javna uprava, kulturni razvoj, zdravstvo, varstvo naravne in kulturne dediščine, promocija države, dostop do tujih znanj, vključevanje v mednarodno delitev dela, razvoj kadrov) (če je relevantno): vpliv delovanja programske skupine na razvoj družbe.
- Pretok mladih doktorjev znanosti (kazalnik 2.3.);
  • zaposlovanje mladih doktorjev znanosti po zaključenem usposabljanju (po sektorju dejavnosti).
- Razširjanje rezultatov raziskav in varovanje intelektualne lastnine (kazalnik 2.4.);
  • ustreznost razširjanja rezultatov raziskav,
  • ustreznost varovanja intelektualne lastnine (če je relevantno za področje raziskovanja programske skupine),
  • ustreznost pristopa programske skupine k objavljanju objav in rezultatov v odprtem dostopu; vpliv na kakovost objav programske skupine.
0 – 5 ARRS- RPROG-JP-Prijava/točka C
Sposobnost  delovanja in vitalnost skupine raziskovalcev 3 - Struktura skupine raziskovalcev (vodja, izkušeni in mlajši raziskovalci) (kazalnik 3.1.);
  • vodstvene reference vodje
  • primernost sestave skupine za zagotavljanje dolgoročnega in kakovostnega delovanja (na raziskovalnem področju programske skupine).
- Razpoložljivost opreme (kazalnik 3.2.);
  • opremljenost z raziskovalno opremo, potrebno za izvajanje raziskovalnega programa,
  • dostopnost raziskovalne opreme in infrastrukture, potrebne za izvajanje raziskovalnega programa.
- Vpetost v projekte (kazalnik 3.3.);
  • vpetost vsebine v obstoječe institucionalne, nacionalne in mednarodne raziskovalno-razvojne programe in projekte.
0 – 5 ARRS- RPROG-JP-Prijava/točka D
Znanstvena, tehnološka oziroma inovacijska odličnost 4 - Ustreznost naslavljanja  pomembnih raziskovalnih izzivov (kazalnik 4.1.);
  • ustreznost naslavljanja  pomembnih raziskovalnih izzivov.
- Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom in ustreznost ciljev (kazalnik 4.3.);
  • jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom in ustreznost ciljev.
- Izvirnost zamisli (kazalnik 4.4.);
  • izvirnost zamisli.
0 – 5 ARRS- RPROG-JP-Prijava/točka E
Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav 5 - Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke (kazalnik 5.4.);
  • pomen za razvoj znanosti oziroma stroke.
- Potencialni vpliv na razvoj na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti (kazalnik 5.1.);
  • potencialni vpliv na razvoj na področju gospodarstva: sodelovanje pri nastajanju novih proizvodov, tehnologij, tehnoloških rešitev, inovacij (če je relevantno),
  • potencialni vpliv na razvoj na področju družbenih in kulturnih dejavnosti (družbena  infrastruktura, javna uprava, kulturni razvoj, zdravstvo, varstvo naravne in kulturne dediščine, promocija države, dostop do tujih znanj, vključevanje v mednarodno delitev dela, razvoj kadrov) (če je relevantno).
0 – 5 ARRS- RPROG-JP-Prijava/točka F

IV. Vrednotenje programskih skupin

Pri vrednotenju programskih skupin na podlagi 67. člena pravilnika o postopkih se pri določitvi ocene A, B ali C raziskovalnim programom uporabijo naslednja merila:

  • za kazalnik 1.9. Skupna ocena raziskovalnega programa se kot merilo upošteva skupno oceno raziskovalnega programa ob zadnjem ocenjevanju prijave raziskovalnega programa,
  • za kazalnik 1.10. Sredstva, pridobljena od agencije za izvajanje raziskovalnih projektov se kot merilo upošteva količnik med sredstvi agencije za izvajanje raziskovalnih projektov in raziskovalnih programov, glede na vedo raziskovalnega programa,
  • za kazalnik 2.1. Sredstva iz drugih virov (ocena A3) se kot merila upoštevajo trije količniki, glede na vedo raziskovalnega programa:
    • količnik med sredstvi iz projektov za gospodarstvo (GOSP) ter sredstvi agencije za raziskovalne programe,
    • količnik med sredstvi iz projektov EU in drugih mednarodnih projektov (MED) ter sredstvi agencije za raziskovalne programe,
    • količnik med sredstvi, pridobljenimi iz državnega oziroma občinskih proračunov in drugih javnih virov (MIN) ter sredstvi agencije za raziskovalne programe.

Pri kazalnikih 1.10. in 2.1. se merila vrednotijo za obdobje zadnjih pet let. Če je obdobje financiranja raziskovalnega programa krajše od petih let, se upošteva ustrezno krajše obdobje. V primeru, da je raziskovalni program v prvem letu financiranja, se ga ne vrednoti.

Pri kazalniku 1.10. se kot sredstva agencije za izvajanje raziskovalnega projekta upošteva sredstva, preračunana iz raziskovalnih ur iz PRU obrazcev raziskovalnih projektov, ki jih je imel posamezni član programske skupine znotraj RO, ki izvaja raziskovalni program.

Pri kazalniku 2.1. se upoštevajo podatki o sredstvih, pridobljenih iz pozivov za Vpetost članov programskih skupin v projekte izven okvira financiranja ARRS (ocena A3) za člane posamezne programske skupine v okviru RO, ki izvaja raziskovalni program.

Vrednosti meril za določitev ocene A, B ali C za kazalnike 1.09., 1.10. in 2.1. so:

  • Ocena A: vrednost merila je nad povprečjem na vedi,
  • Ocena B: vrednost merila je večja kot ½ povprečja na vedi in manjša kot povprečje na vedi,
  • Ocena C: vrednost merila je manjša kot ½ povprečja na vedi.

V. Sestava programskih skupin

Pri izračunu ustreznega deleža raziskovalcev (dve tretjini oz. tri četrtine), se število raziskovalcev zaokroži navzdol na celega raziskovalca (primer: programsko skupino sestavljajo vodja in 6 raziskovalcev; dve tretjini od 7 je 4,66; prvi pogoj iz prejšnjega odstavka je izpolnjen, če 4 raziskovalci izpolnjujejo navedeni pogoj).«

I. INFRASTRUKTURNI PROGRAMII

I. Splošno

ARRS spremlja in nadzoruje izvajanje infrastrukturnih programov na podlagi letnega poročila in poročila, pripravljenega eno leto pred iztekom pogodbe, ki vsebujeta kazalce kakovosti infrastrukturnega programa ter finančnega poročila o namenski porabi sredstev po pogodbah.

II. Obrazci  

JRO oziroma RO s koncesijo predloži poročila na obrazcih, ki jih predpiše direktor ARRS. ARRS obrazce letnega poročila objavi na svojih spletnih straneh. Obrazci zajemajo:

  • vsebinsko letno poročilo o rezultatih infrastrukturnega programa v preteklem letu,
  • letni program dela infrastrukturnega programa (v nadaljevanju: IP) za tekoče leto ter
  • letno finančno poročilo izvajanja infrastrukturne dejavnosti preteklega in finančni načrt tekočega leta.

III. Postopek obravnave

  1. Letna poročila in programe dela infrastrukturne dejavnosti obravnava Znanstvenoraziskovalni svet za interdisciplinarne raziskave (v nadaljevanju: ZSV). ZSV pisno poda vsebinsko oceno izvajanja infrastrukturne dejavnosti v RO z opredelitvijo, ali je obseg sofinanciranja upravičenih stroškov IP (neposredni materialni stroški in stroški storitev ter amortizacije) za posamezne RO ustrezen oziroma morebiti prenizek ali previsok (do pol strani za posamezno RO).
  2. Na podlagi letnih poročil in programov dela infrastrukturne dejavnosti strokovna komisija ARRS  pripravi pregled:
  • finančne realizacije materialnih ter nematerialnih stroškov in stroškov amortizacije IP  ter
  • potreb po sredstvih sofinanciranja upravičenih stroškov infrastrukturne dejavnosti v tekočem letu ter
  • oblikuje predlog obsega sofinanciranja upravičenih stroškov IP za posamezne raziskovalne organizacije (v nadaljevanju: RO) za tekoče leto
  1. ZSA obravnava predlog obsega sofinanciranja upravičenih stroškov IP za posamezne raziskovalne organizacije za tekoče leto in s sklepom odloči o obsegu sofinanciranja upravičenih stroškov IP za posamezne RO v tekočem letu. Odločitev ZSA temelji na oceni ZSV in predlogih strokovne komisije.
  2. ARRS na temelju predloga ZSA obvesti RO o obsegu sofinanciranja upravičenih stroškov izvajanja IP za posamezne RO in RO pozove, naj v primeru, če IP izvaja več notranjih organizacijskih enot (v nadaljevanju: OE), na temelju opravljenega postopka ocenjevanja izvajanja infrastrukturne dejavnosti v RO ARRS povratno obvestijo o notranji porazdelitvi sredstev med posamezne OE v tekočem letu.
  3. Postopek ocenjevanja izvajanja infrastrukturne dejavnosti RO kot  temelj za razdelitev po notranjih OE zajema naslednje elemente:
  • RO za oceno izvajanja IP po notranjih OE v preteklem letu ustanovi strokovno komisijo (v nadaljevanju: komisija);
  • Komisija na temelju pregleda letnega poročila o izvajanju infrastrukturne dejavnosti v preteklem letu ter vsebinskega in finančnega načrta za tekoče leto predlaga notranjo razdelitev dodeljenega obsega sredstev za sofinanciranje upravičenih stroškov IP med notranje OE;
  • na temelju predloga strokovne komisije  vodja IP v soglasju z zakonitim zastopnikom RO posreduje predlog razdelitve sredstev med OE na ARRS. Predlog podpišeta vodja IP in zakoniti zastopnik RO;
  • posredovanemu predlogu RO priloži poročilo strokovne komisije o opravljenem postopku ocenjevanja izvajanja IP kot temelja za razdelitev med notranje OE.

J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI

I. Elementi ocenjevanja

Elementi za ocenjevanje prijav so določeni v Tabeli J.
 

KVANTITATIVNI ELEMENTI OCENJEVANJA Kriterij,
kazalec
Točke Vir
Izvedljivost predloga 5 10  
Strokovna usposobljenost osebja 5.8 5 ARRS-OSIC-RI-01/20xx tč. 2, 4
Elementi za ocenjevanje strokovne usposobljenosti osebja so:
- usposobljenost ekspertov za presojo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI
- usposobljenost za delo v sistemu vzajemne katalogizacije (obvezna licenca s privilegiji za redigiranje normativne baze podatkov)
- morebitne dosedanje aktivnosti na nalogah, ki so predmet razpisa
     
Prijavitelj v celoti izpolnjuje vse oziroma veliko večino zahtevanih elementov, odstopanja so minimalna   5  
Prijavitelj večinoma izpolnjuje zahtevane elemente, vendar so opazne tudi pomanjkljivosti   3 - 4  
Izpolnjevanje zahtevanih elementov ni optimalno, pomanjkljivosti so velike   0 - 2  
Ustreznost organiziranosti centra za uspešno izvajanje nalog. 5.9 5 ARRS-OSIC-RI-01/20xx tč. 3
Center je ustrezno organiziran za izvajanje dejavnosti   5  
Pri organiziranosti centra so opazne pomanjkljivosti   0-4  

K. ŠIFRANT RAZISKOVALNIH VED, PODROČIJ IN PODPODROČIJ

Šifrant raziskovalnih ved, področij in podpodročij je kot priloga sestavni del te metodologije.

Priloga:


Metodologija ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-14, z dne 10.12.2014 vsebuje naslednjo končno določbo:

"K. Veljavnost metodologije

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletnih straneh ARRS."


Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-17, z dne 02.02.2015, vsebuje naslednjo končno določbo:"

"2.

Ta sprememba Metodologije ocenjevanja prijav začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-18, z dne 30. 3. 2015, vsebuje naslednjo končno določbo:"

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-19, z dne 30. 3. 2015, vsebuje naslednjo končno določbo:"

Ta sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-21 z dne 8. 5. 2015, vsebuje naslednjo končno določbo:

"2.

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št.  6319-2/2013-24 z dne 25. 1. 2016, vsebuje naslednjo končno določbo:

"2.

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS.")


Dopolnitev Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-26 z dne 4. 3. 2016, vsebuje naslednjo končno določbo:

"2.

Dopolnitev Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-27, z dne 4. 3. 2016, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-29, z dne 29. 9. 2016, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-30, z dne 10. 10. 2016, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-31, z dne 7.11. 2016, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."