Iskanje    Kazalo    Novo    O agenciji    e-pošta   
 
   
Domov
 > Zakoni, predpisi, normativni akti > Veljavni akti
Zakoni, predpisi, normativni akti
Veljavni akti
      

Prejšnja objava je bila v uporabi do 9. 6. 2017.


Na podlagi 28. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/03 in 105/10) je Znanstveni svet Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na 10. seji dne 5. 6. 2017 sprejel uradno prečiščeno besedilo Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, ki obsega:

 

Št. 6319-2/2013-38
Ljubljana, 5. 6. 2017

Prof. dr. Marko Topič
Predsednik Znanstvenega sveta agencije

 

Metodologija ocenjevanja prijav za razpise (uradno prečiščeno besedilo št. 4)
 

KAZALO

A. SPLOŠNO

  1. Kvantitativne ocene
  2. Minimalni kvantitativni vstopni pogoji
  3. Kvantitativni vstopni pogoji za mentorje, vodje raziskovalnih projektov in programov

B. RAZISKOVALNI PROJEKTI

  1. Vstopni pogoji
  2. Ocena recenzentov in postopek v okviru I. faze izbora prijav
  3. Ocena recenzentov in postopek v okviru II. faze izbora prijav
  4. Panel

C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM

Č. RAZISKOVALNA OPREMA

  1. Elementi ocenjevanja

D. ZNANSTVENI SESTANKI

  1. Elementi ocenjevanja
  2. Postopek ocenjevanja
  3. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije

E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE

  1. Elementi ocenjevanja
  2. Postopek ocenjevanja
  3. Trajanje
  4. Upravičeni stroški

F. MEDNARODNA ZNANSTVENA LITERATURA

  1. Element ocenjevanja
  2. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE

  1. Element ocenjevanja
  2. Projekti v okvirnih programih
  3. Prevzem sofinanciranja po komplementarni shemi
  4. Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji

H. RAZISKOVALNI PROGRAMI

  1. Splošno - prijave
  2. Preoblikovanje raziskovalnih programov
  3. Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalniki in merila)
  4. Vrednotenje programskih skupin
  5. Sestava programskih skupin

I. INFRASTRUKTURNI PROGRAMI

  1. Splošno
  2. Elementi ocenjevanja

J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI

  1. Elementi ocenjevanja

K. DOMAČE PERIODIČNE POLJUDNOZNANSTVENE PUBLIKACIJE

  1. Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalniki in merila)
  2. Višina sofinanciranja
  3. Upravičeni stroški

L. PROMOCIJA IN POVEZOVANJE ZNANSTVENIH DOSEŽKOV

  1. Elementi ocenjevanja
  2. Upravičeni stroški

M. ZNANSTVENE MONOGRAFIJE

  1. Elementi ocenjevanja
  2. Višina sofinanciranja
  3. Upravičeni stroški

N. ŠIFRANT RAZISKOVALNIH VED, PODROČIJ IN PODPODROČIJ

 

A. SPLOŠNO

Metodologija ocenjevanja prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: metodologija) temelji na določbah Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06-ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12-ZPOP-1A), Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, št. 53/16) in Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16, v nadaljevanju; pravilnik o postopkih).

Predmet metodologije je določitev mejnih vrednosti, minimalnih ocen, meril s pripadajočim številom točk ter podrobnejša opredelitev postopkov ocenjevanja, ki jih ureja pravilnik o postopkih.

I. Kvantitativne ocene

Kvantitativne ocene raziskovalca merijo raziskovalno uspešnost raziskovalca, in sicer objavljena raziskovalna dela s poudarkom na njihovi kvaliteti (ocene A1, A', A" in A1/2), ocena A3 pa meri uspešnost raziskovalca pri pridobivanju sredstev za raziskovalno delo, ki niso sredstva ARRS.

Mejne vrednosti so določene na naslednji način:

Ocena A1

Ocena A1 je sestavljena iz štirih delov:

  • SICRIS (COBISS) točke: mejna vrednost 1500 točk ocena 4
  • Nadpovprečna znanstvena uspešnost A": mejna vrednost A"/1500 ocena 1
  • Nadpovprečna znanstvena uspešnost A': mejna vrednost A'/1500 ocena 1
  • Nadpovprečna znanstvena uspešnost A1/2: mejna vrednost A1/2 /1500 ocena 1

Skupna mejna vrednost za A1 je 7 točk.

Mejna vrednosti A3, ki je skladno s pravilnikom o postopkih določena tako, da je blizu najvišjih vrednosti slovenskih raziskovalcev, znaša 15 FTE cenovne kategorije C raziskovalnega programa v preteklem letu za oceno 10.

  • ARRS pridobi podatke za izračun ocene A3 neposredno od raziskovalnih organizacij (v nadaljevanju: RO) preko obrazca in navodila, ki ju predpiše v začetku koledarskega leta.
  • Če je RO v vlogi razdeljevalca projektnih sredstev izven ARRS (grantholder), se v A3  upošteva le lastna poraba sredstev (deleža, ki ga RO prerazporedi drugim partnerjem projekta, se ne upošteva pri A3).  Upoštevana sredstva iz gospodarstva morajo biti ustvarjena kot kumulativni neto priliv iz gospodarske družbe na RO. To pomeni, da sme RO uveljaviti kot sredstva iz gospodarstva le razliko med prihodki  in odhodki, ki jih je ustvarila v poslovanju s posameznim gospodarskim subjektom v povezavi s projekti za gospodarstvo in drugimi manj zahtevnimi sodelovanji z gospodarstvom, ki se upoštevajo za A3.

II. Minimalni kvantitativni vstopni pogoji

Vstopni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati raziskovalci, je za vse razpise, za katere v tej metodologiji ni določeno drugače, naslednji:

A1 ≥ 0,3, CI ≥ 1 in A3 ≥ 0,

kjer CI pomeni število čistih citatov. Ta vstopni pogoj se uporablja tudi za člane stalnih in občasnih strokovnih teles. Za raziskovalce, ki so se že upokojili in tega pogoja ne izpolnjujejo več, se uporabi podatke, veljavne v letu upokojitve.

Za preverjanje izpolnjevanja pogojev sestave programskih in projektnih skupin ob ocenjevanju vmesnih oziroma letnih poročil za preteklo obdobje oziroma leto financiranja se upošteva sestava programske oz. projektne skupine iz PRU za preteklo obdobje financiranja in vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti na dan 31.12. preteklega leta oz. najkasneje na dan 31.1. tekočega leta.

III. Kvantitativni vstopni pogoji za mentorje, vodje raziskovalnih projektov in programov

Kandidati za mentorje, vodje raziskovalnih programov in projektov morajo poleg pogoja iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati v nadaljevanju navedene pogoje, ki so določeni z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov. Raziskovalci, ki imajo status mladih doktorjev oziroma mladih mentorjev, morajo izpolnjevati pogoje za mlade doktorje oziroma mlade mentorje, kjer so ti izrecno določeni.

Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A" ≥ 50 ali osnovni pogoj.

Osnovni pogoj za kandidate za vodje raziskovalnih projektov in programov ter mentorje mladih raziskovalcev je:

A1 ≥ A1 minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.

V nadaljevanju so v tabelah prikazani pogoji za vede in posamezna področja. Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo.

  1. Ocena A1

a. A1 minimalni je določen v naslednji tabeli:
 

Veda/področje A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija 0,5
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1

b. Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni določen v naslednji tabeli:
 

Veda/področje A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija 0,4
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1
  1. Čisti citati

Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je navedeno v tabelah. Če področje ni navedeno v tabeli, se zanj uporablja vrednost, ki je določena za vedo.

a. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov in programov ter mentorje mladih raziskovalcev določeno v naslednji tabeli:
 

Veda/področje CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1
Družboslovje, Arheologija, Geografija 5
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija, Šport 15
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija 50
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije,  Kemijsko inženirstvo, Energetika, Materiali 100
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija 200

b. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov in mentorje mladih raziskovalcev, ki imajo status mladega doktorja oziroma mladega mentorja, določeno v naslednji tabeli:
 

Veda/področje CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo 5
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo, Rastlinska produkcija in predelava, Geografija 10
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika 20
  1. Drugi kvantitativni pogoji

A3 minimalni je za vodje temeljnih in aplikativnih projektov ter raziskovalnih programov enak 0.

Mentorji, vodje raziskovalnih programov in vodje vseh raziskovalnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da imajo A' več kot 0.

Dodaten pogoj za vodje velikih temeljnih projektov je, da imajo A" več kot 0.

Ne glede na vse prejšnje določbe je vstopni pogoj za vodje podoktorskih projektov, da imajo A1 > 0 in A' >0.
 

B. RAZISKOVALNI PROJEKTI

I. Vstopni pogoji

Vstopni pogoji so določeni na podlagi pravilnika o postopkih. Kot vstopni pogoji so v tej metodologiji uporabljene kvantitativne ocene, določene v poglavju A. SPLOŠNO.

Bibliografske enote z večjim številom citatov, za katere v WoS ni polnega bibliografskega zapisa, lahko prijavitelj navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov Prijavne vloge za vodjo projekta, izpolnjene na obrazcu: ARRS-ZV-JR-Prijava-20xx-I (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - I. faza). V primeru, ko imajo raziskovalci vrednost Ai  oziroma CI večjo od mejne vrednosti, prijavitelj to lahko navede v okviru izjemnih raziskovalnih dosežkov v prijavni vlogi - I. faza.

Kandidate za vodje projektov bo ARRS ocenjevala v vedi in na področju, ki ju prijavitelj navede v prijavni vlogi - I. faza, razen v primeru, da je projekt prerazporejen na drugo vedo oziroma področje skladno s 95. čl. pravilnika o postopkih. V tem primeru se projekt ocenjuje na vedi oziroma področju, kamor je bil projekt prerazporejen.

Delež sredstev za interdisciplinarne raziskave se po vedah določi z javnim razpisom. Prijavitelj interdisciplinarne raziskave se prijavi na osnovno vedo in področje in navede drugo vedo in področje, ki sta vključena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni projekt.

ARRS vsako leto vnaprej objavi podatke o kapaciteti področij po raziskovalnih področjih glede na sproščena sredstva zaradi zaključenih projektov, ob upoštevanju vrednosti razpisa.

 

II. Ocena recenzentov in postopek v okviru I. faze izbora prijav

Ocenjevanje prijav v I. fazi poteka skladno s pravilnikom o postopkih.

Recenzenti ocenjujejo prijave na podlagi prijavne vloge na obrazcu ARRS-JR-Prijava-20xx-I. Vsako prijavo ocenjujeta dva tuja recenzenta.

Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list (obrazec: ARRS-RPROJ-OL-TUJ-…/20xx).

V ocenjevalni list se vpišejo številčne in opisne ocene po posameznih elementih ocenjevanja (kriterijih in kazalnikih).

Občasno strokovno telo razdeli prijave za ocenjevanje v skupine z največ 10 prijavami. Če je prijav v prvi fazi za posamezno raziskovalno področje več kot 10, potem jih občasno strokovno telo razdeli na podpodročja oziroma  enotne vsebinske sklope, ki jih ocenjujejo isti recenzenti.

Občasno strokovno telo mora pri imenovanju recenzentov za področje interdisciplinarnosti upoštevati, da recenzenta pokrivata glavni področji interdisciplinarnosti, povezani z vsebino projekta, navedeni v prijavni vlogi - I. faza.

Recenzentske ocene so sestavljene na naslednji način:

  • ocena BT - za temeljne projekte in temeljne podoktorske projekte iz treh posamičnih ocen na podlagi kriterijev, kazalnikov in načina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v Tabeli B in Tabeli C.
  • ocena BA - za aplikativne projekte in aplikativne podoktorske projekte iz štirih posamičnih ocen na podlagi kriterijev, kazalnikov in načina vrednotenja ocen, kot je opredeljeno v Tabeli B in Tabeli C.

V I. fazi se ocenjuje vodja projekta (v II. fazi se ocenjuje celotna projektna skupina).

Oceni BT oziroma BA se dobita s seštevkom posamičnih ocen, pri čemer je skupna ocena največ:

  • 15 točk pri temeljnih projektih in temeljnih podoktorskih projektih (BT = BT1+BT2+BT3)
  • 20 točk pri aplikativnih projektih in aplikativnih podoktorskih projektih (BA = BA1+BA2+BA3+BA4).

V II. fazo javnega razpisa se ne more uvrstiti:

  • temeljni projekt oziroma temeljni podoktorski projekt, ki ima oceno BT  = BT1 + BT2 + BT3 nižjo od 10 točk oziroma posamično oceno BT1, BT2 ali BT3 nižjo od 3 točk.
  • aplikativni projekt oziroma aplikativni podoktorski projekt, ki ima oceno BA = BA1 + BA2 + BA3  + BA4  nižjo od 12 točk oziroma posamično oceno BA1, BA2, BA3 ali BA4 nižjo od 3 točk.

Recenzenti so ob prejemu prijave obveščeni o navedenih mejnih pragovih.

 

Tabela B: Ocenjevanje prijav za raziskovalne projekte za I. in II. fazo ocenjevanja.

Kriteriji in kazalniki za ocenjevanje temeljnih projektov in temeljnih podoktorskih projektov

 

Ocena BT Kriterij Kazalniki Največje št. točk
BT 1 Znanstvena odličnost raziskovalcev -Izjemni dosežki (kazalnik 1.3.)
-Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja (kazalnik 1.7.)
-Sposobnost priprave predloga raziskave in vodenja raziskav (kazalnik 1.11.)
5
 
BT 2 Znanstvena, tehnološka oziroma inovacijska odličnost
 
-Ustreznost naslavljanja pomembnih raziskovalnih izzivov (kazalnik 4.1.)  
-Ambicioznost in izjemnost ciljev (na primer nove metode in pristopi k razvoju področij) (kazalnik 4.2.)
-Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev (kazalnik 4.3.)
-Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev (kazalnik 4.5.)
5
 
BT 3 Kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja -Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev (kazalnik 6.2.)
-Izvedljivost znanstvenega pristopa (kazalnik 6.3.)
5
 
  Skupaj   15
 

 

Kriteriji in kazalniki za ocenjevanje aplikativnih projektov in aplikativnih podoktorskih projektov

 

Ocena BA Kriterij Kazalniki Največje št. točk
BA 1 Znanstvena odličnost raziskovalcev -Izjemni dosežki (kazalnik 1.3.)
-Izkazana sposobnost samostojnega in ustvarjalnega razmišljanja (kazalnik 1.7.)
-Sposobnost priprave predloga raziskav in vodenja raziskav (kazalnik 1.11.)
5
 
BA 2 Znanstvena, tehnološka oziroma inovacijska odličnost -Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom, in ustreznost ciljev (kazalnik 4.3.)
-Primernost predlagane metodologije raziskave za doseganje ciljev (kazalnik 4.5.)
-Ambicioznost, inovacijski potencial in izjemnost projekta (na primer preseganje obstoječih znanj, novi koncepti in pristopi) (kazalnik 4.8.)
5
 
BA 3 Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav -Krepitev konkurenčnosti in rasti podjetij z razvijanjem inovacij, ki sledijo potrebam evropskih in svetovnih trgov (kazalnik 5.2.)
-Vsi drugi okoljski in družbeno pomembni vplivi, vključno z vplivi na kulturni razvoj (ki niso vključeni v preostale kazalnike) (kazalnik 5.3.)
-Učinkovitost predlaganih ukrepov za izkoriščanje in razširjanje rezultatov projekta (vključno z upravljanjem pravic intelektualne lastnine), javno predstavljanje (popularizacija) projekta in obvladovanje raziskovalnih podatkov (kazalnik 5.5.)
-Pričakovani učinki projekta (kazalnik 5.6.)
-Krepitev inovativnosti in vključevanje novih znanj (kazalnik 5.8.)
5
 
BA 4 Kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja -Primernost in učinkovitost delovnega načrta, vključno z ustreznostjo dodeljevanja nalog in razporeditvijo sredstev (kazalnik 6.2.)
-Ustreznost projektnih partnerjev in projektne skupine (kazalnik 6.4.)
-Ustreznost upravljanja ob upoštevanju tveganj oziroma preseganju obstoječih znanj (kazalnik 6.12.)
5
  Skupaj   20

 

Tabela C:  Vrednotenje kriterijev prijav

Recenzenti vrednotijo kriterije z oceno od 0 do 5 na eno decimalko, pri čemer upoštevajo naslednje opise, pomene in razpone ocen:

 

Opis ocene Pomen ocene Številčna ocena (število točk)
  Prijava kriteriju v celoti ne ustreza ali ocene ni mogoče podati zaradi pomanjkljivih informacij. 0,0
Nezadostno Prijava kriteriju ne ustreza ali ima resne slabosti. 1,0 – 1,9
Pomanjkljivo Prijava kriteriju ustreza, vendar ima pomembne slabosti. 2,0 – 2,9
Dobro Prijava kriteriju ustreza, vendar ima precej pomanjkljivosti. 3,0 – 3,9
Zelo dobro Prijava kriteriju zelo ustreza, vendar ima manjše pomanjkljivosti. 4,0 – 4,9
Odlično Prijava kriteriju povsem ustreza, morebitne pomanjkljivosti so neznatne. 5,0

 

III. Ocena recenzentov in postopek v okviru II. faze izbora prijav

Ocenjevanje prijav v II. fazi poteka skladno s pravilnikom o postopkih.

Prijavitelje, ki so uvrščeni v drugo fazo izbora projektov (kategorija A), ARRS pozove, da oddajo dopolnjeno prijavo raziskovalnega projekta na obrazcu ARRS-ZV-JR-Prijava-20xx -II (v nadaljnjem besedilu: prijavna vloga - II. faza). Prijave ocenjujejo trije tuji recenzenti. Pri interdisciplinarnih raziskavah sta dva recenzenta z osnovne vede in področja ter en recenzent z druge vede in področja, ki sta vključena v prijavljeni interdisciplinarni raziskovalni projekt. Recenzenti ocenjujejo projekte, razdeljene po enotnih vsebinskih sklopih.

Ocena recenzenta je sestavljena iz enakih elementov kot v I. fazi. V II. fazi je vsebina projekta dopolnjena oz. razširjena, ocenjuje pa se celotna projektna skupina.

V izbor projektov po II. fazi javnega razpisa se ne more uvrstiti:

  • temeljni projekt oziroma temeljni podoktorski projekti projekt, ki ima oceno BT = BT1 + BT2 + BT3 nižjo od 10 točk oziroma posamično oceno BT1, BT2 ali BT3 nižjo od 3 točk.
  • aplikativni projekt oziroma aplikativni podoktorski projekti projekt, ki ima oceno BA = BA1 + BA2 + BA3 + BA4  nižjo od 12 točk oziroma posamično oceno BA1, BA2, BA3 ali BA4 nižjo od 3 točk.

Recenzenti so ob prejemu prijave obveščeni o navedenih mejnih pragovih.

Znotraj vsake vede mora biti izbranih vsaj 10% podoktorskih projektov. Vsaj 30% projektov s področja tehnike, vsaj 20% s področja biotehnike, vsaj 10% s področja medicine in družboslovja ter vsaj 5% s področja naravoslovja, mora biti aplikativnih. Med izbranimi projekti mora biti vsaj 20% takšnih, katerih nosilci so mladi doktorji (največ 10 let po letu zagovoru doktorata).

Vsak projekt ima obvezno izpolnjeno polje za manjši projekt (50.000 EUR). Taki projekti se praviloma dodelijo prijavam, ki so na spodnjem robu seznama odobrenih.

IV. Panel

Člani panela za posamezno fazo razpisa so sestavljeni iz nabora tujih recenzentov, ki niso ocenjevali prijav v tej fazi razpisa.


 

C. MENTORJI MLADIM RAZISKOVALCEM

I.  Splošno

Postopek dodelitve mentorskih mest raziskovalnim programom poteka v treh fazah. V prvi fazi strokovna služba ARRS za vse raziskovalne programe izračuna povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino, povprečno letno število mentorskih mest na raziskovalno področje in okvirno število mentorskih mest na programsko skupino za čas trajanja raziskovalnega programa. Pri raziskovalnih programih, ki so se pričeli izvajati pred letom 2015, se izračun opravi za obdobje od leta 2015 do izteka obdobja financiranja. Izračun se opravi po enačbi, navedeni v nadaljevanju metodologije. Rezultati izračunov (povprečno letno število mentorskih mest na raziskovalni program in na raziskovalno področje ter okvirno število mentorskih mest na raziskovalni program v obdobju financiranja) niso cela števila, zato v drugi fazi strokovno telo na podlagi izračunov določi število mentorskih mest po raziskovalnih področjih za obravnavano leto, število mentorskih mest na programsko skupino v obravnavanem letu in okvirno število mentorskih mest po raziskovalnih programih za čas trajanja raziskovalnega programa. V tretji fazi raziskovalne organizacije skupaj z vodji programov sporočijo kandidate za mentorje, skladno z določenim letnim številom mest na programsko skupino ter ob upoštevanju metodologije in 109. člena pravilnika o postopkih.

Raziskovalni program se razvrsti na raziskovalno področje, ki ga je raziskovalna organizacija navedla ob prijavi raziskovalnega progama kot primarno raziskovalno področje.

II. Parametri za določitev števila mentorskih mest

Število mentorskih mest se določi na podlagi: ocene kakovosti raziskovalnega programa, velikosti programske skupine in tipa raziskovalne organizacije, v kateri se izvaja raziskovalni program, ter glede na število razpisanih mest na vedo.

Ocena kakovosti raziskovalnega programa

Ocena kakovosti raziskovalnega programa je določena s skupno oceno zadnjega ocenjevanja raziskovalnega programa. Raziskovalni programi so po kakovosti glede na skupno oceno razvrščeni v štiri skupine: A, B, C in D. Kakovost raziskovalnega programa je izražena s faktorjem fL:
 

Skupina Skupna ocena raz. programa Faktor povezan s številom let raz. programa-fL
A od 23,00 do 25,00 1,2
B od 20,76 do 22,99 1,0
C od 16,51 do 20,75 0,8
D od 14,00 do 16,50 0,6

 Velikost programske skupine

Velikost programske skupine je določena z letnim obsegom sredstev raziskovalnega programa v FTE (Spr).

Tip raziskovalne organizacije

Raziskovalne organizacije, ki imajo statusno obliko zavoda in izvajajo raziskovalne programe, se po tipu delijo na:

  • visokošolske zavode oziroma univerze in raziskovalne organizacije, ki so klinične bolnišnice z izvajanjem zdravstvene dejavnosti na terciarni ravni (v nadaljevanju: klinike) ter
  • druge raziskovalne organizacije.

Pri tipu raziskovalne organizacije se upošteva le matična raziskovalna organizacija raziskovalnega programa.

Vrednost faktorja povezanega s tipom raziskovalne organizacije odraža razlike v velikosti raziskovalnih programov med visokošolskimi zavodi oziroma univerzami in klinikami ter drugimi raziskovalnimi organizacijami. Ker so te razlike med vedami različne, je faktor določen po vedah.

Vrednost faktorja fI, povezanega s tipom raziskovalne organizacije, se upošteva pri izračunu števila mentorskih mest na raziskovalne programe, ki jih izvajajo visokošolski zavodi oziroma univerze in klinike. Vrednost faktorja  fI, po vedah: 

Veda Faktor inštitucije - fI
Naravoslovje 2,5
Tehnika 1,9
Medicina 1
Biotehnika 1
Družboslovje 2,3
Humanistika 2,5

III. Izračun števila mentorskih mest

Povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino, Npr,L, se izračuna po naslednji enačbi:

Nv - število razpisanih mentorskih mest na vedi, ki se v primerih, ko je pri razpisanem številu mentorskih mest v obravnavanem letu upoštevana izravnava s predhodnim letom, v katerem je bilo dodeljeno več mentorskih mest, kot je bilo razpisanih, poveča za dodatno odobrena mesta v predhodnem letu.

fL - faktor, povezan s skupno oceno zadnjega ocenjevanja raziskovalnega programa

fI - faktor, ki je povezan s tipom raziskovalne organizacije

Spr - letni obseg sredstev raziskovalnega programa v FTE.

Vsota v imenovalcu ulomka je narejena po vseh programih na vedi.

Število mentorskih mest na programsko skupino za čas trajanja raziskovalnega programa, oziroma za obdobje od leta 2015 dalje do izteka financiranja za raziskovalne programe, ki so se začeli izvajati pred letom 2015, se izračuna tako, da se za predhodna leta upošteva povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino izračunano za posamezne javne pozive v predhodnih letih (Npr,L), za obravnavano in vsa prihodnja leta do izteka financiranja raziskovalnega programa pa se upošteva izračunano povprečno letno število mentorskih mest na programsko skupino, ki je izračunano za obravnavano leto.

Okvirno število mentorskih mest po raziskovalnih področjih znotraj vede je vsota letnega povprečnega števila mentorskih mest po raziskovalnih programih na posameznem raziskovalnem področju znotraj vede.

IV. Določitev števila mentorskih mest po programskih skupinah za obravnavano leto

Strokovno telo določi število mentorskih mest na raziskovalno področje na podlagi vsote izračunanega povprečnega letnega števila mentorskih mest za posamezno programsko skupino na raziskovalnih področjih, in sicer:

  1. za osnovo uporabi izračunano število mentorskih mest na raziskovalno področje na dve decimalki natančno,
  2. upošteva razliko med izračunanimi in dodeljenimi mentorskimi mesti na raziskovalno področje (malus oziroma bonus), ki je bila določena pri javnem pozivu za predhodno leto. Malus in bonus se odšteje oziroma prišteje k izračunanemu številu mentorskih mest po raziskovalnih področjih,
  3. določi mentorska mesta raziskovalnim področjem, ki so bližja celim številom (matematično zaokroži navzgor oziroma navzdol),
  4. v primeru, da imata dve raziskovalni področji ali več raziskovalnih področij enako razliko do celega števila in na vedi ni dovolj mentorskih mest, da bi bila možna dodelitev mentorskega mesta vsem raziskovalnim programom, se pri določitvi mentorskega mesta raziskovalnemu področju upošteva delež raziskovalnih programov na področju, ki so uvrščeni v skupino A (t. j. delež raziskovalnih programov, ki imajo skupno oceno v razponu od 23,00 do 25,00). Če na raziskovalnih področjih ni raziskovalnih programov, uvrščenih v skupino A, se upošteva delež raziskovalnih programov, uvrščenih v skupino B (t. j. delež raziskovalnih programov, ki imajo skupno oceno v razponu od 20,76 do 22,99),
  5. določi malus oziroma bonus na raziskovalno področje, ki se upošteva v postopku dodelitve mentorskih mest na raziskovalno področje v prihodnjem letu.

Določitev števila mentorskih mest po programskih skupinah poteka po raziskovalnih področjih, na podlagi:

  1. določenega števila mentorskih mest na raziskovalno področje in
  2. izračunanega povprečnega letnega števila mentorskih mest na programsko skupino, zaokroženega na dve decimalki ter
  3. upoštevane razlike med izračunanim in dodeljenim številom mentorskih mest na programsko skupino (malus oziroma bonus), ki je bila določena pri javnem pozivu za predhodno leto. Malus oziroma bonus se odšteje oziroma prišteje k izračunanemu povprečnemu letnemu številu mentorskih mest na programsko skupino.

Mentorsko mesto se dodeli programski skupini z višjim izračunanim povprečnim letnim številom mentorskih mest z upoštevanim malusom oziroma bonusom iz predhodnega leta.

Če imata dve ali več programskih skupin ob upoštevanju malusov oziroma bonusov pri izračunanih povprečnih letnih številih mentorskih mest na programsko skupino enako vrednost, strokovno telo mentorsko mesto dodeli programski skupini z višjo skupno oceno zadnjega ocenjevanja raziskovalnega programa.

Strokovno telo za vsako programsko skupino določi malus oziroma bonus, ki se upošteva v postopku dodelitve mentorskih mest na programsko skupino v prihodnjem letu.

Malusi oz. bonusi se upoštevajo tudi pri raziskovalnih programih, ki se v preteklem letu niso prijavili na javni poziv.

V. Določitev okvirnega števila mentorskih mest po programskih skupinah za čas trajanja raziskovalnega programa

Strokovno telo določi tudi okvirno število mentorskih mest na programsko skupino za čas trajanja raziskovalnega programa. Pri raziskovalnih programih, ki so se pričeli izvajati pred letom 2015, je okvirno število mentorskih mest določeno za obdobje od leta 2015 do izteka trajanja raziskovalnega programa.

Pri določitvi okvirnega števila mentorskih mest na raziskovalni program za čas trajanja raziskovalnega programa strokovno telo uporablja naslednjo lestvico:

  1. če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega programa celo število, je to število tudi okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa,
  2. če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega programa do 0,25 višje od celega števila, se okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa zaokroži navzdol,
  3. če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega programa od 0,26 do 0,75 višje od celega števila, je okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa interval med spodnjim in zgornjim celim številom (v primeru intervala »od 0 do 1«, strokovno telo uporabi izraz »do 1«),
  4. če je izračunano število mentorskih mest za čas trajanja raziskovalnega programa za 0,76 ali 0,99 višje od celega števila, se okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas raziskovalnega programa zaokroži navzgor.

Okvirno število mentorskih mest programskim skupinam za čas trajanja raziskovalnega programa (oziroma za obdobje od leta 2015 do izteka trajanja programa v primeru, da se je raziskovalni program pričel pred letom 2015) se lahko v času izvajanja raziskovalnega programa spremeni skladno z razpisanim številom mentorskih mest za posamezno leto ter s spremembami obsega in dolžine financiranja raziskovalnih programov.
 

Č. RAZISKOVALNA OPREMA

I. Elementi ocenjevanja

Strokovno telo točkuje posamezno prijavo za raziskovalno opremo na podlagi spodaj opredeljenih elementov ocenjevanja.

Tabela Č: Ocenjevanje prijav za sofinanciranje nakupov raziskovalne opreme
 

ELEMENT OCENJEVANJA Kriterij. Kazalec Možno število točk
  8+4 17
KAKOVOST PRIJAVE PODPORNE DEJAVNOSTI 8 11
Odobren čas financiranja raziskovalnega oziroma infrastrukturnega programa 8.7 6
6 let   6
5 let   6
4 leta   3
3 leta   0
infrastrukturni programi   3
Višina nabavne vrednosti opreme 8.8 5
Naravoslovje:    
80.000 in več   5
50.000 - 79.999   4
Tehnika, medicina in biotehnika:    
30.000 in več   5
20.000 – 29.999   4
Družboslovje, humanistika:    
25.000 in več   5
15.000 - 24.999   4
RELEVANTNOST IN POTENCIALNI VPLIV PRIJAVE  4 6
Delež sredstev iz drugih virov  4.7 6
delež lastnih sredstev 20% - 29%   1
delež lastnih sredstev 30% - 39%   2
delež lastnih sredstev 40% - 49%   3
delež lastnih sredstev 50% - 59%   4
delež lastnih sredstev 60% - 69%   5
delež lastnih sredstev 70% ali več   6

 

D. ZNANSTVENI SESTANKI

I. Elementi ocenjevanja

Ocene se določi na podlagi meril, določenih v Tabeli D. Ocene za kazalce 1.1, 1.2, 4.7, 4.9 in 4.10 bo ARRS vpisala v posebne obrazce.

Tabela D: Ocenjevanje prijav za znanstvene sestanke
 

ELEMENT OCENJEVANJA KRITERIJ, KAZALEC TOČKE VIR
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine 1 40  
Sicris točke (A1) 1.1 5 ARRS
Normirano število čistih citatov (A2) 1.2 5 ARRS
Izjemni dosežki pri publikacijah 1.4 15 ARRS ZS 01 20xx, tč. 17.1
v povprečju visoke   15  
v povprečju srednje   10  
v povprečju nižje   5  
Izjemni dosežki pri citatih 1.5 15 ARRS ZS 01 20xx, tč. 17.1
v povprečju visoki   15  
v povprečju srednji   10  
v povprečju nižji   5  
Relevantnost in potencialni vpliv prijave 4 60  
Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke 4.3 20 ARRS-ZS-01—20xx, tč.18.1
zelo tehtna in aktualna tematika, velik pomen   12-20  
srednje tehtna in aktualna tematika, srednji pomen   6 – 11  
manj tehtna in aktualna tematika, manjši pomen   0 – 5  
Delež sredstev iz drugih virov 4.7 10 ARRS-ZS-01-20xx tč. 19
tuji viri   10  
domači viri   5  
Delež tujih udeležencev na znanstvenem sestanku 4.9 10 ARRS-ZS-01-20xx, tč. 6
predvidena udeležba  50 in več % referentov   10  
predvidena udeležba od 21% do 49% referentov    5  
predvidena udeležba od 10% do 20% referentov    3  
predvidena udeležba pod 10% referentov    0  
Periodičnost znanstvenega sestanka (evropskega ali svetovnega značaja) 4.10  5 ARRS-ZS-01-20xx, tč. 7
izvajanje sestanka periodično po različnih državah oz. v organizaciji ugledne mednarodne organizacije    5  
izvajanje sestanka periodično v Sloveniji    3  
Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti 4.11 10 ARRS-ZS-01-20xx, tč.18.2 in 15
velika   7-10  
srednja   4-6  
manjša   0-3  
Združevanje več znanstvenih disciplin 4.12 5 ARRS-ZS-01-20xx tč.13
Izvedljivost predloga 5 15  
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje racionalne porabe sredstev 5.7 15 ARRS-ZS-01-20xx tč.19
zagotovljena je zelo racionalna poraba   11 – 15  
zagotovljena je realna poraba   6 – 10  
racionalna poraba ni zagotovljena   0 – 5  

 II. Postopek ocenjevanja

Pred ocenjevanjem lahko občasno strokovno telo uvrsti prijavo na drugo vedo, kot je navedena v prijavi, če sodi, da je taka uvrstitev primernejša.

Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-ZS-01-20xx. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, obrazec: ARRS-ZS-02-20xx, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih.

III. Razvrstitev prijav po kategorijah in normativi za izračun dotacije 

Po točkovanju strokovno telo določi štiri kategorije: I, II, III in IV. Sestanki, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v prve tri kategorije, se sofinancirajo. Sestanki, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v četrto kategorijo, se ne sofinancirajo. Sestanek se uvrsti v posamezno kategorijo na osnovi vsote ocen in to ločeno po vedah.

NORMATIVI ZA IZRAČUN DOTACIJE (DZS11*)

Za izračun pripadajočih sredstev za sofinanciranje organizacije stroškov znanstvenih sestankov, se upošteva število udeležencev (D1), število referentov (D2), število dni (D3), število tujih vabljenih predavateljev (D4), administriranje, ki je odvisno od števila referentov (D5) in naslednji finančno opredeljeni elementi:
 

VRSTA STROŠKOV EUR
Administriranje programskega in organizacijskega odbora (D5)  
  • do 30 referentov
 625
  • do 100 referentov
1041
  • nad 100 referentov
 1458
Tiskanje, razpošiljanje vabil in dopisov ter tiskanje povzetkov v knjižni oz. elektronski obliki in pripravljalna dela (D6) 5
Dodatek na referenta (D7) 14
Najemnina dvorane (1 dan, 1 udeleženec) (D8) 3
Bivanje vabljenih predavateljev (1 oseba, 1 dan) (D9) 104

Dotacija se izračuna na naslednji način:

DZS = (D1 * D6) + (D2 * D7) + (D1 * D3 * D8) + (D4 * D3 * D9) + D5

  1. kategoriji pripada 100% delež izračune dotacije
  2. kategoriji pripada 75% delež izračune dotacije
  3. kategoriji se procentualni delež računsko določi
  4. kategoriji ni sofinanciranja

Procenti so odvisni od višine sredstev za ta program. Procentualni delež se določi za vsako leto posebej, odvisno od dodeljenih sredstev.

Pred sestankom mora biti natisnjen izvleček referatov.

V program sofinanciranja je mogoče uvrstiti le sestanek, za katerega prijavitelj pošlje dovolj izčrpne podatke (npr. poleg imena vsakega vabljenega predavatelja še njegovo temo ali okvirni program) ter natančno opredelitev ciljev znanstvenega sestanka.

Velikim znanstvenim sestankom (nad 350 udeležencev) se krijejo tudi stroški pripravljalnih del leto pred potekom sestanka.

ARRS sofinancira vse stroške največ za 3 dni. ARRS sofinancira vse stroške bivanja največ 10 vabljenim tujim predavateljem oziroma 5% od aktivnih udeležencev (vabljeni predavatelji iz tujine in referenti) za posamezni sestanek.

Sofinancira se sestanek, na katerem je predvideno za enodnevni sestanek najmanj 10 referentov ter najmanj 20 referentov za dva ali več dnevni sestanek.

ARRS sofinancira dodatek na referenta za največ 100 referentov.

Če je izračun dotacije večji, kot so zaprošena sredstva, se upošteva zaprošena sredstva.
 

E. UVELJAVLJENI RAZISKOVALCI IZ TUJINE

I. Elementi ocenjevanja

Skupna ocena posamezne prijave za sofinanciranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine (v nadaljevanju: prijava) je sestavljena iz posameznih ocen recenzentov.

Elementi ocenjevanja za oceno recenzentov so določeni v Tabeli E.

Tabela E: Ocenjevanje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine
 

ELEMENT OCENJEVANJA Kriterij, Kazalec Točke Vir
  1+4 40 ARRS-TURAZ-01-20xx
Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev 1 30  
Statusna odličnost 1.6 10  
Nobelova  in Fieldsova nagrada (takojšnja uvrstitev v financiranje)   10 tč. 9
druge prestižne nagrade   do 10  
  • nagradni sklad na nagrajenca nad 500.000 EUR
  8-10 tč. 9
  • nagradni sklad na nagrajenca od 100.000 do 500.000 EUR
  5-7 tč. 9
  • nagradni sklad na nagrajenca od 20.000 do 100.000 EUR
  3-4 tč. 9
  • nagradni sklad na nagrajenca do 20.000 EUR
  1-2 tč. 9
članstvo uglednih akademij znanosti in umetnosti   3 tč. 10
redni profesor ali profesor Emeritus   2 tč. 11
glavni urednik (Editor in chief) ali pridruženi urednik (associate editor) mednarodne znanstvene revije s faktorjem vpliva v zgornji četrtini revij s področja tematike oziroma znanstveni urednik knjižne serije pri uveljavljeni mednarodni založbi   4 tč. 12
glavni urednik (Editor in chief) ali pridruženi urednik (associate editor) mednarodne znanstvene revije z nižjim faktorjem vpliva in za humanistiko revij, ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska baza   2 tč. 12
član uredniškega odbora (Editorial board ali Advisory board) mednarodne znanstvene revije s faktorjem vpliva v zgornji četrtini revij s področja tematike oziroma član uredniškega odbora knjižne serije pri uveljavljeni mednarodni založbi   2 tč. 12
član uredniškega odbora (Editorial board ali Advisory board) mednarodne znanstvene revije z nižjim faktorjem vpliva in za humanistiko revij, ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska baza podatkov   1 tč. 12
Izjemni dosežki pri publikacijah 1.4 10  
skupne znanstvene objave z Nobelovim ali Fieldsovim nagrajencem ali z nagrajencem drugih prestižnih nagrad   do 4  
skupna objava z Nobelovim ali Fieldsovim nagrajencem ali z nagrajencem drugih  prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca nad 500.000 EUR   4 tč. 16
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca od 100.000 do 500.000 EUR   3 tč. 16
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca od 20.000 do 100.000 EUR   2 tč. 16
skupna objava z nagrajencem drugih prestižnih nagrad, ki ima nagradni sklad na nagrajenca do 20.000 EUR   1 tč. 16
znanstvene objave v revijah s faktorjem vpliva, ki je višji od 15 ali objave v prvih dveh revijah z najvišjim faktorjem vpliva na področju po Web of Science oz. za humanistiko v najboljših humanističnih revijah   2 tč. 17
(so)avtorstvo znanstvene knjige pri uveljavljeni mednarodni založbi   2 tč. 18
objave preko 100 člankov v SCI, SSCI revijah, v revijah, ki jih indeksira A&HCI ali druga mednarodna humanistična bibliografska baze podatkov in druga mednarodna bibliografska baza podatkov za humanistiko   2 tč. 19
Patenti, podeljeni pri uradu, ki opravlja popoln preizkus patentne prijave (gl. pravilnik o postopkih, Priloga 2, tč. 2.E)   4  
Izjemni dosežki pri citiranosti 1.5 10  
naveden med citacijskimi klasiki po ISI   4 tč. 15
število citatov v zadnjih 10. letih   do 3  
  • skupno število citatov večje od 500
  3 tč. 14
  • skupno število citatov večje od 250
  1 tč. 14
tri najbolj citirana znanstvena dela v zadnjih 10. letih   do 3  
  • skupno število citatov večje od 500
  3 tč. 13
  • skupno število citatov večje od 250
  1 tč. 13
Relevantnost in potencialni vpliv prijave 4 10 tč. 22
  • Pomen za raziskovalno skupino (RS), ki gosti tujega raziskovalca
4.16 1 - 5  
  • dodana vrednost sodelovanja s tujim raziskovalcem
  1-3  
  • sodelovanje vključuje doktorske študente ali podoktorande
  0-2 tudi tč. 5
  • Pomen za raziskovalno organizacijo, ki gosti tujega raziskovalca
4.15 0 – 3  
  • dodana vrednost sodelovanja s tujim raziskovalcem
  0-2  
  • pričakovana odmevnost predavanj tujega razisk.
  0-1  
  • Pomen za Slovenijo
4.17 0 - 2  
  • pričakovan napredek kvalitete raziskovanja
  0-1  
  • pomen sodelovanja za družbeno-ekonomski razvoj
  0-1  

* Seštevanje točk po posameznih sklopih preveri oz. opravi odgovorna oseba za razpis na ARRS. V primeru, da seštevek točk pri posameznem kazalcu (1.6, 1.4 ali 1.5) preseže največjo možno število točk, se upošteva največje možno število točk pri posameznem kazalcu. V primeru, da število točk v posamezni vrstici preseže največjo možno število točk v posamezni vrstici, se upošteva največje možno število točk.

II. Postopek ocenjevanja

Vsako prijavo oceni en ali največ dva recenzenta. Recenzent ocenjuje prijavo na podlagi prijavne vloge na obrazcu: ARRS-TURAZ-01-20xx. Recenzenti ocenjujejo posamezne elemente ocenjevanja tako, da izpolnijo ocenjevalni list, ki vsebuje številčne ocene po posameznih elementih (kazalcih).

Po opravljenem točkovanju in prejeti oceni recenzentov strokovno telo pregleda ocene in lahko pozove recenzente k dodatni utemeljitvi ocene.

III. Trajanje

Agencija sofinancira sodelovanja tujih raziskovalcev v trajanju praviloma treh mesecev.

IV. Upravičeni stroški

Agencija zagotavlja sredstva za plačilo raziskovalnega dela tujih raziskovalcev v Republiki Sloveniji, potne stroške iz države bivanja tujega raziskovalca v Republiko Slovenijo ter nazaj, stroške bivanja v Republiki Sloveniji.

Za plačilo dela tujim raziskovalcem zagotavlja agencija sredstva v višini raziskovalnih ur cenovne kategorije A.
 

F. MEDNARODNA ZNANSTVENA LITERATURA

I. Elementi ocenjevanja

Dostopnost se meri s številom raziskovalcev, zaposlenih v matični organizaciji, in z velikostjo knjižnice glede na knjižnično gradivo.

Pogostnost uporabe se meri s povprečno uporabo prijavljenih serijskih publikacij v preteklem letu. Kot uporaba se upoštevata število izposoj tiskanih serijskih publikacij in število prenosov člankov v formatu PDF. Povprečna uporaba se izračuna tako, da se uporaba prijavljenih serijskih publikacij deli z njihovih številom. Število točk se določi glede na to, v kateri razred spada izračunana povprečna vrednost.

Kakovost in pomen mednarodne znanstvene literature se merita s faktorjem vpliva za posamezno kategorijo v SCI-Expanded, SSCI, Scopus (d) ali Scopus (h). Če je serijska publikacija v več kategorijah, se upošteva kategorija z najvišjim številom točk. Točke se določijo na podlagi povprečnega števila točk v izpisu Seznam gradiva za sofinanciranje nakupa (Z-SEZ-25) za vse serijske publikacije, ki jih prijavitelj prijavi v sofinanciranje. Upoštevajo se zadnji podatki iz SICRISa. Povprečno število točk se zaokroži na najbližje število točk, pri čemer se povprečje, ki je točno na sredini, zaokroži na višjo vrednost.

Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov se ocenjuje z deležem sredstev iz drugih virov.

Skladnost predlaganega obsega aktivnosti prijavitelja s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev se ugotavlja na podlagi odstotka prijavljenih serijskih publikacij, ki so pogoj za konzorcij.

Elementi ocenjevanja so določeni v Tabeli F.

Tabela F: Ocenjevanje za posamezne elemente ocenjevanja

 

KVANTITATIVNI ELEMENTI OCENJEVANJA Kriterij,
kazalec
Točke
Relevantnost podporne dejavnosti 8 1-16
Dostopnost 8.1 1-8
Število raziskovalcev, zaposlenih v matični organizaciji:   1-5
do 100 raziskovalcev   1
od 101 do 200 raziskovalcev   2
od 201 do 500 raziskovalcev   3
od 501 do 1000 raziskovalcev   4
nad 1000 raziskovalcev   5
Velikost knjižnice glede na knjižnično gradivo:   1-3
do 100.000 enot   1
nad 100.000 do 200.000 enot   2
nad 200.000 enot   3
Pogostnost uporabe 8.2 0-8
Povprečna uporaba prijavljenih serijskih publikacij   0-8
od 0 do 50   0
od 51 do 100   1
od 101 do 200   2
od 201 do 300   3
od 301 do 450   4
od 451 do 600   5
od 601 do 800   6
od 801 do 1000   7
nad 1000   8
Kakovost prijave podporne dejavnosti 9 1-15
Kakovost in pomen naročene mednarodne znanstvene literature 9.6 1-15
Serijska publikacija:    
s faktorjem vpliva v prvi četrtini ustrezne kategorije   15
s faktorjem vpliva v drugi četrtini ustrezne kategorije   10
s faktorjem vpliva v tretji četrtini ustrezne kategorije   6
s faktorjem vpliva v četrti četrtini ustrezne kategorije   4
Je vključena v mednarodno bibliografsko zbirko podatkov s seznama agencije   2
Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav 5 1-3
Delež sredstev iz drugih virov: 5.7 1-3
do 5 % letne nabave   1
od 6 do 10 % letne nabave   2
nad 10 % letne nabave   3
Kakovost in učinkovitost izvedbe upravljanja 6 6
Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev 6.7 0-6
Odstotek prijavljenih serijskih publikacij, ki so pogoj za konzorcij.   0-6
do 10 % naslovov   0
nad 10 do 20 % naslovov   1
nad 20 do 40 % naslovov   2
nad 40 do 60 % naslovov   3
nad 60 do 80 % naslovov   4
nad 80 do 95 % naslovov   5
nad 95 do 100 % naslovov   6


II. Razdelitev prijav po skupinah in predlog finančno ovrednotenega seznama prijav

Prijave oceni Strokovno telo za mednarodno literaturo po znanstvenih področjih na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje nakupa mednarodne znanstvene literature in stroškov konzorcija za elektronski dostop do vsebin v celotnem besedilu na ocenjevalnem obrazcu.

Če je v prijavi navedenih več znanstvenih ved, se upošteva prva, razen pri Centralni tehnični knjižnici, ki se vedno obravnava v tehniki. Če v prijavi ni podatka za posamezen kriterij, se ji dodeli najmanjše število točk.

Strokovno telo posebej predlaga sofinanciranje določenih nabavnih konzorcijev, ki so posebnega pomena. Strokovno telo posebej predlaga tudi sofinanciranje mednarodnih zbirk podatkov.

G. MEDNARODNO ZNANSTVENO SODELOVANJE

I. Element ocenjevanja in oblikovanje predloga prednostnih seznamov ocenjenih prijav

Mednarodno znanstveno sodelovanje se ocenjuje na podlagi prijavne vloge za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja. Strokovna komisija, v katero za vsak javni razpis posebej imenuje direktor ARRS tri člane, določi skladnost predlogov projektov s prioritetami (prednostnimi področji) javnega razpisa tako, da vsak predlog projekta označi z "DA" (v nadaljevanju besedila: skladne prijave) ali "NE" (v nadaljevanju besedila: neskladne prijave).

Ocena posamezne prijave za sofinanciranje mednarodnega znanstvenega sodelovanja (v nadaljevanju: prijava) je ocena A1, določena na podlagi elementov v poglavju A te metodologije.

Strokovna komisija razvrsti prijave na prednostni seznam na podlagi zbranih točk A1 v padajočem vrstnem redu, ločeno za skladne in neskladne prijave.

II. Projekti v okvirnih programih

Za prijavo projekta na objavljene javne razpise okvirnih programov EU, za katero je Evropska komisija ugotovila, da je pravno-formalno popolna in jo je posredovala v ocenjevanje recenzentom, agencija izplača enkratni finančni prispevek k stroškom prijave projekta v znesku 2.000 EUR slovenski organizaciji, ki je projekt prijavila kot koordinatorka v mednarodnem konzorciju (t.j.vsaj treh različnih raziskovalnih organizacij iz vsaj treh različnih držav EU oz. pridruženih držav OP) in 1000 EUR slovenski organizaciji, ki je pri projektu sodelovala kot sodelujoča organizacija v mednarodnem konzorciju oziroma je prijavila projekt samostojno, kadar razpis predvideva tudi enega samega prijavitelja. Do prispevka so upravičeni prijavitelji, ki v recenzentski oceni dosežejo vsaj 65 % največjega možnega števila točk po zaključeni drugi fazi ocenjevanja v posameznem recenzijskem postopku oziroma oceno B v prvem krogu ocenjevanja projektov Evropskega raziskovalnega sveta vrste A (ERC Starting Grant, ERC Consolidator Grant in ERC Advanced Grant) oziroma vsaj dve oceni »Pass« pri ocenjevanju projektov Evropskega raziskovalnega sveta vrste B (ERC Proof of Concept).

Za prijavo projekta na objavljene javne razpise okvirnih programov EU, za katero je Evropska komisija ugotovila, da je pravno-formalno popolna in jo je posredovala v ocenjevanje recenzentom, agencija izplača enkratni finančni prispevek k stroškom prijave projekta v znesku 2.000 EUR slovenski organizaciji, ki je projekt prijavila kot koordinatorka v mednarodnem konzorciju (t.j.vsaj treh različnih raziskovalnih organizacij iz vsaj treh različnih držav EU oz. pridruženih držav OP) in 1000 EUR slovenski organizaciji, ki je pri projektu sodelovala kot sodelujoča organizacija v mednarodnem konzorciju oziroma je prijavila projekt samostojno, kadar razpis predvideva tudi enega samega prijavitelja. Do prispevka niso upravičeni prijavitelji, ki v recenzentski oceni dosežejo manj kot 65% največjega možnega števila točk v posameznem recenzijskem postopku.

III. Prevzem sofinanciranja po komplementarni shemi

A) ERC

Agencija ob upoštevanju proračunskih možnosti sofinancira prijavitelje iz Slovenije, ki bodo izvajali projekt v Sloveniji, največ v obsegu, ki ga določa spodnja tabela:
 

Mednarodni Razpis Okvirni obseg in trajanje  financiranja na mednarodnem razpisu Dosežena uspešnost pred zavrnitvijo
(prag za možno sofinanciranje)
Obseg letnega sofinanciranja (v % od zaprošenega letnega zneska na mednarodnem razpisu oz. največji možni znesek) in trajanje sofinanciranja agencije
ERC Starting Grant do 300.000 EUR/leto
(do 5 let)
izbran za 2. krog 37,5 % oz. max. 100.000 EUR
(2 leti)
  pozitivno ocenjen v 2. krogu 50 % oz. max. 150.000 EUR
(2 leti)
ERC Consolidator Grant do 400.000 EUR/leto
(do 5 let)
izbran za 2. krog

37,5 % oz. max. 100.000 EUR
(3 leta)
  pozitivno ocenjen v 2. krogu 50 % oz. max. 150.000 EUR
(3 leta)
ERC Advanced Grant do 400.000 EUR/leto
(do 5 let)
pozitivno ocenjen v 1. krogu 25 % oz. max. 100.000 EUR
(3 leta)
  izbran za 2. krog 37,5 % oz. max. 150.000 EUR
(3 leta)
  pozitivno ocenjen v 2. krogu 50 % oz. max. 200.000 EUR
(3 leta)

Prijavitelj mora, poleg dokazil o doseženi uspešnosti na mednarodnem razpisu, predložiti prijavo prilagojenega projekta, ki glede ciljev in obsega dela upošteva sestavo prilagojene projektne skupine, čas trajanja prilagojenega projekta in višino razpoložljivih sredstev. V primeru, da je mednarodni projekt prijavil mednarodni konzorcij, mora prijava prilagojenega projekta vsebovati tudi izjave članov konzorcija o možnostih in obsegu sodelovanja v prilagojenem projektu.

Strokovno telo za ocenjevanje prilagojenih projektov, ki ga imenuje ZSA, presodi, ali prilagojeni projekt omogoča realizacijo glavnih ciljev mednarodnega projekta, in Znanstvenemu svetu agencije predlaga obseg in trajanje sofinanciranja.

Na predlog ZSA direktor agencije izda individualni sklep, v katerem je določena višina in trajanje sofinanciranja. Sofinanciranje se izvede najkasneje v enem letu po sprejemu individualnega sklepa. Agencija s prijaviteljem sklene pogodbo, s katero se podrobneje opredeli način financiranja in izvajanja projekta ter določi kategorija cene raziskovalne ure. Pogodba sledi vzorcu, ki je objavljen z zadnjim vsakoletnim javnim razpisom za (so)financiranje raziskovalnih projektov.

IV. Prevzem sofinanciranja po vodilni agenciji

A) FWF

Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski raziskovalec, na razpisu avstrijske Fonds zur Förderung der wissenschaftlichen Forschung, (FWF) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

Največji možni letni obseg financiranja je 100.000 EUR v trajanju največ treh let (skupaj največ 300.000 EUR) oz. 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne kategorije B v trajanju največ dveh let za podoktorski projekt. Letni in celotni znesek sofinanciranja avstrijskega dela projekta s strani FWF mora presegati znesek slovenskega dela.

B) FWO

Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski raziskovalec, na razpisu Flamske fundacije za raziskave (The Research Foundation – Flanders, FWO) predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije. Največji možni skupni obseg financiranja je 300.000 EUR v trajanju najmanj treh in največ štirih let. Za podoktorski projekt je največji možni skupni obseg 3400 letnih raziskovalnih ur (2 FTE) cenovne kategorije B v trajanju najmanj dveh in največ treh let. Letni in celotni znesek sofinanciranja flamskega dela projekta s strani FWO mora presegati znesek slovenskega dela.

C) NSF

Če je prijava skupnega ameriško-slovenskega znanstvenoraziskovalnega projekta na razpisu, ki ga objavi Nacionalna znanstvena fundacija (NSF) Združenih držav Amerike, predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

Slovenski sklop v posameznem skupnem projektu znaša okvirno do 100.000 EUR letno v trajanju do treh let, ali 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne kategorije B letno v trajanju do dveh let, če slovenski nosilec prijavi podoktorski projekt. Znesek in trajanje na slovenski strani ne more presegati zneska (po tečaju Narodne Banke Slovenije za ameriški dolar (USD) na dan oddaje projekta) in trajanja ameriškega sklopa projekta.

D) NKFIH

Če je prijava znanstvenoraziskovalnega projekta, pri katerem sodeluje slovenski raziskovalec, na razpisu Madžarske znanstvene raziskovalne fundacije (NKFIH)  predlagana v sofinanciranje, lahko agencija prevzame sofinanciranje slovenskega dela v obsegu, ki ga predlaga ZSA in sprejme direktor skladno z razpoložljivimi sredstvi v finančnem načrtu agencije.

Največji možni letni obseg financiranja je 100.000 EUR v trajanju največ treh let (skupaj največ 300.000 EUR) oz. 1700 letnih raziskovalnih ur (1 FTE) cenovne kategorije B v trajanju največ dveh let za podoktorski projekt. Letni in celotni znesek sofinanciranja madžarskega dela projekta s strani NKFIH mora presegati znesek slovenskega dela.
 

H. RAZISKOVALNI PROGRAMII

I. Splošno - prijave

Tipi prijav so:

  • »Nadaljevanje obstoječega programa«,
  • »Nova prijava – preoblikovanje«,
  • »Nova prijava«.

II. Preoblikovanje raziskovalnih programov

RO lahko s prijavo na poziv/razpis predlaga preoblikovanje raziskovalnih programov, tako da raziskovalni program oz. programe:

  • priključi h kateremu od svojih drugih raziskovalnih programov (združitev raziskovalnih programov) ali
  • razdeli na dva ali več novih raziskovalnih programov (razdružitev raziskovalnega programa) ali
  • preoblikuje na drug način.

V primeru izbora prijave preoblikovanega raziskovalnega programa, ki je predmet združitve raziskovalnih programov, financiranje raziskovalnih programov pred preoblikovanjem preneha. V primeru zavrnitve prijave preoblikovanega raziskovalnega programa, ki je predmet združitve, se financiranje raziskovalnih programov nadaljuje do izteka že sklenjene pogodbe o financiranju raziskovalnih programov.

V primeru izbora vseh prijav preoblikovanega raziskovalnega programa, ki so predmet razdružitve, financiranje raziskovalnega programa pred preoblikovanjem preneha. V primeru zavrnitve ene ali več prijav preoblikovanega raziskovalnega programa, ki so predmet razdružitve, se financiranje nadaljuje do izteka že sklenjene pogodbe o financiranju raziskovalnih programov.

Če se preoblikovani raziskovalni program izteče v letu poziva/razpisa, se izbrane prijave financira ne glede na eno ali več zavrnjenih prijav, ki so predmet preoblikovanja.

III. Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalniki in merila)

Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalniki in merila) so določeni v Tabeli H.

Tabela H: Elementi ocenjevanja prijav raziskovalnih programov
 

Kriterij Št. kriterija iz 76. člena pravilnika Kazalniki in merila Točke Vir
Znanstvena odličnost raziskovalcev 1 - Izjemni dosežki (kazalnik 1.3.); -
  • kakovost objav skupine (odmevnost objav, prestižnost revije oz. uglednost založbe).
- Statusna in mednarodna odličnost (kazalnik 1.6.);
  • prestižne nagrade,
  • članstvo akademij znanosti in umetnosti,
  • članstvo v mednarodnih svetovalnih organih ali organih znanstvenih oziroma strokovnih združenj,
  • glavni urednik ali član uredniškega odbora ugledne znanstvene revije.
 - Sodelovanje pri mednarodnih projektih ali delih mednarodnih projektov (kazalnik 1.8.);
  • vključevanje v raziskovalne programe EU, druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe, drugo mednarodno sodelovanje (v zadnjih petih letih oz. v zadnjem obdobju financiranja, z navedbo obsega svojega dela projekta in svoje vloge pri projektu), razen bilateralnega sodelovanja.
0 – 5 ARRS
ARRS- RPROG-JP-Prijava/točka B
Relevantnost dosežkov raziskovalcev 2 - Izkazani relevantni dosežki na področju gospodarstva, družbenih ali kulturnih dejavnosti (kazalnik 2.2.);
  • dosežki na področju gospodarstva: sodelovanje pri nastajanju novih proizvodov, tehnologij, tehnoloških rešitev, inovacij (če je relevantno),
  • dosežki na področju družbenih in kulturnih dejavnosti (družbena  infrastruktura, javna uprava, kulturni razvoj, zdravstvo, varstvo naravne in kulturne dediščine, promocija države, dostop do tujih znanj, vključevanje v mednarodno delitev dela, razvoj kadrov) (če je relevantno): vpliv delovanja programske skupine na razvoj družbe.
- Pretok mladih doktorjev znanosti (kazalnik 2.3.);
  • zaposlovanje mladih doktorjev znanosti po zaključenem usposabljanju (po sektorju dejavnosti).
- Razširjanje rezultatov raziskav in varovanje intelektualne lastnine (kazalnik 2.4.);
  • ustreznost razširjanja rezultatov raziskav,
  • ustreznost varovanja intelektualne lastnine (če je relevantno za področje raziskovanja programske skupine),
  • ustreznost pristopa programske skupine k objavljanju objav in rezultatov v odprtem dostopu; vpliv na kakovost objav programske skupine.
0 – 5 ARRS- RPROG-JP-Prijava/točka C
Sposobnost  delovanja in vitalnost skupine raziskovalcev 3 - Struktura skupine raziskovalcev (vodja, izkušeni in mlajši raziskovalci) (kazalnik 3.1.);
  • vodstvene reference vodje
  • primernost sestave skupine za zagotavljanje dolgoročnega in kakovostnega delovanja (na raziskovalnem področju programske skupine).
- Razpoložljivost opreme (kazalnik 3.2.);
  • opremljenost z raziskovalno opremo, potrebno za izvajanje raziskovalnega programa,
  • dostopnost raziskovalne opreme in infrastrukture, potrebne za izvajanje raziskovalnega programa.
- Vpetost v projekte (kazalnik 3.3.);
  • vpetost vsebine v obstoječe institucionalne, nacionalne in mednarodne raziskovalno-razvojne programe in projekte.
0 – 5 ARRS- RPROG-JP-Prijava/točka D
Znanstvena, tehnološka oziroma inovacijska odličnost 4 - Ustreznost naslavljanja  pomembnih raziskovalnih izzivov (kazalnik 4.1.);
  • ustreznost naslavljanja  pomembnih raziskovalnih izzivov.
- Jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom in ustreznost ciljev (kazalnik 4.3.);
  • jasnost koncepta, vključno z interdisciplinarnim vidikom in ustreznost ciljev.
- Izvirnost zamisli (kazalnik 4.4.);
  • izvirnost zamisli.
0 – 5 ARRS- RPROG-JP-Prijava/točka E
Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav 5 - Pomen za razvoj znanosti oziroma stroke (kazalnik 5.4.);
  • pomen za razvoj znanosti oziroma stroke.
- Potencialni vpliv na razvoj na področju gospodarstva, družbenih in kulturnih dejavnosti (kazalnik 5.1.);
  • potencialni vpliv na razvoj na področju gospodarstva: sodelovanje pri nastajanju novih proizvodov, tehnologij, tehnoloških rešitev, inovacij (če je relevantno),
  • potencialni vpliv na razvoj na področju družbenih in kulturnih dejavnosti (družbena  infrastruktura, javna uprava, kulturni razvoj, zdravstvo, varstvo naravne in kulturne dediščine, promocija države, dostop do tujih znanj, vključevanje v mednarodno delitev dela, razvoj kadrov) (če je relevantno).
0 – 5 ARRS- RPROG-JP-Prijava/točka F

Recenzenti vrednotijo kriterije z oceno od 0 do 5 na pol točke natančno (0, 0.5, 1, 1.5, 2, 2.5, 3, 3.5, 4, 4.5 ali 5).

IV. Vrednotenje programskih skupin

Pri vrednotenju programskih skupin na podlagi 67. člena pravilnika o postopkih se pri določitvi ocene A, B ali C raziskovalnim programom uporabijo naslednja merila:

  • za kazalnik 1.9. Skupna ocena raziskovalnega programa se kot merilo upošteva skupno oceno raziskovalnega programa ob zadnjem ocenjevanju prijave raziskovalnega programa,
  • za kazalnik 1.10. Sredstva, pridobljena od agencije za izvajanje raziskovalnih projektov se kot merilo upošteva količnik med sredstvi agencije za izvajanje raziskovalnih projektov in raziskovalnih programov, glede na vedo raziskovalnega programa,
  • za kazalnik 2.1. Sredstva iz drugih virov (ocena A3) se kot merila upoštevajo trije količniki, glede na vedo raziskovalnega programa:
    • količnik med sredstvi iz projektov za gospodarstvo (GOSP) ter sredstvi agencije za raziskovalne programe,
    • količnik med sredstvi iz projektov EU in drugih mednarodnih projektov (MED) ter sredstvi agencije za raziskovalne programe,
    • količnik med sredstvi, pridobljenimi iz državnega oziroma občinskih proračunov in drugih javnih virov (MIN) ter sredstvi agencije za raziskovalne programe.

Pri kazalnikih 1.10. in 2.1. se merila vrednotijo za obdobje zadnjih pet let. Če je obdobje financiranja raziskovalnega programa krajše od petih let, se upošteva ustrezno krajše obdobje. V primeru, da je raziskovalni program v prvem letu financiranja, se ga ne vrednoti.

Pri kazalniku 1.10. se kot sredstva agencije za izvajanje raziskovalnega projekta upošteva sredstva, preračunana iz raziskovalnih ur iz PRU obrazcev raziskovalnih projektov, ki jih je imel posamezni član programske skupine znotraj RO, ki izvaja raziskovalni program.

Pri kazalniku 2.1. se upoštevajo podatki o sredstvih, pridobljenih iz pozivov za Vpetost članov programskih skupin v projekte izven okvira financiranja ARRS (ocena A3) za člane posamezne programske skupine v okviru RO, ki izvaja raziskovalni program.

Vrednosti meril za določitev ocene A, B ali C za kazalnike 1.09., 1.10. in 2.1. so:

  • Ocena A: vrednost merila je nad povprečjem na vedi,
  • Ocena B: vrednost merila je večja kot ½ povprečja na vedi in manjša kot povprečje na vedi,
  • Ocena C: vrednost merila je manjša kot ½ povprečja na vedi.

V. Sestava programskih skupin

Pri izračunu ustreznega deleža raziskovalcev (dve tretjini oz. tri četrtine), se število raziskovalcev zaokroži navzdol na celega raziskovalca (primer: programsko skupino sestavljajo vodja in 6 raziskovalcev; dve tretjini od 7 je 4,66; prvi pogoj iz prejšnjega odstavka je izpolnjen, če 4 raziskovalci izpolnjujejo navedeni pogoj).
 

I. INFRASTRUKTURNI PROGRAMII

I. Splošno

Obseg financiranja infrastrukturne skupine se v plačnem FTE določi na javnem razpisu oziroma javnem pozivu za celotno obdobje izvajanja infrastrukturnega programa, v skladu s postopkom, ki je opredeljen v pravilniku o postopkih. Obseg sofinanciranja neposrednih stroškov materiala in stroškov storitev ter amortizacije (v nadaljevanju: MSA) se določi na letni ravni, in sicer na temelju predloženih letnih finančnih načrtov in po postopku, ki je določen v točki b) naslednjega podpoglavja.

II. Elementi ocenjevanja

  1. Elementi ocenjevanja (kriteriji, kazalnik in merila) prijav so določeni v Tabeli I.

Tabela I: Ocenjevanje prijav infrastrukturnih programov
 

Kriterij Št. kriterija iz 77. člena pravilnika Kazalniki in merila Točke Vir
Kakovost izvedene podporne dejavnosti 7 Glavni rezultati in doseganje ciljev infrastrukturnega programa (kazalnik 7.1.) 0 - 5 ARRS-RI-IP-VP
Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike (kazalnik 7.2.) 0 - 5
Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO (kazalnik 7.3.) 0 - 5
Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji (kazalnik 7.4.) 0 - 5
Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih (kazalnik 7.5.) 0 - 5
Kakovost prijave podporne dejavnosti 9 Pomen infrastrukture kot podpore za raziskovalno dejavnost in druge uporabnike (kazalnik 9.1.)

0 - 5
ARRS-RI-IP-JR-Prijava
Raziskovalna in infrastrukturna oprema ter druga infrastruktura s stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, tehnološka zahtevnost ter prispevek k izkoriščenosti infrastrukture RO (kazalnik 9.2.) 0 - 5
Sodelovanje z uporabniki, drugimi infrastrukturnimi programi in infrastrukturnimi omrežji v Sloveniji (kazalnik 9.3.) 0 - 5
Pomen infrastrukturnega programa kot podpore sodelovanju pri mednarodnih infrastrukturnih projektih (kazalnik 9.4.) 0 - 5
Kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja 6 Infrastrukturna skupina ter obseg materialnih stroškov, blaga in storitev ter amortizacije (kazalnik 6.10.) 0 - 5 ARRS-RI-IP-JR-Prijava
  1. Postopek pri določitvi obsega sofinanciranja MSA

Obseg sofinanciranja MSA se določi na letni ravni na temelju predloženih letnih finančnih načrtov RO. RO vsako leto predložijo letni finančni načrt, katerega sestavni del je tudi vsebinski program dela infrastrukturnega programa (v nadaljevanju: IP) za tekoče leto ter letno finančno poročilo izvajanja IP za preteklo leto.

Strokovna komisija, ki jo imenuje direktor, na temelju predloženih finančnih načrtov za IP in letnega finančnega poročila izvajanja IP pripravi pregled:

  • finančne realizacije MSA za IP in
  • potreb po sredstvih sofinanciranja MSA v tekočem letu ter oblikuje predlog obsega sofinanciranja MSA za IP za posamezno RO za tekoče leto.

Skupno financiranje RO oziroma RO s koncesijo glede IP se praviloma ne spreminja. Pri oblikovanju predloga obsega sofinanciranja MSA za IP za posamezne RO za tekoče leto strokovna komisija upošteva naslednje elemente:

  1. Obseg MSA v predhodnem letu – izhodiščna sredstva: za nove IP največ povprečno vrednost MSA glede na obseg plačnega dela vseh IP v prejšnjem letu.
  2. Vključenost v mednarodne infrastrukture ESFRI:
    Višina sofinanciranja za ESFRI je določena letno, skladno z izhodišči Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in je prevzeta v Programu dela ter finančnem načrtu ARRS za tekoče leto.
  3. Dodatne potrebe zaradi izrednih dogodkov:
    RO predložijo vlogo za povečanje sofinanciranja IP zaradi izrednih dogodkov. Strokovna komisija predlaga odobritev ali zavrnitev vloge na podlagi podane obrazložitve s strani RO, pri čemer upošteva razpoložljiva proračunska sredstva.
  4. Ocena vmesnega poročila oziroma zaključnega poročila:
    Vmesno poročilo IP, ki se odda v tretjem letu izvajanja IP, obravnava Znanstvenoraziskovalni svet za interdisciplinarne raziskave (v nadaljevanju: ZSV). ZSV na podlagi vmesnega poročila poda pisno vsebinsko oceno za IP z opredelitvijo, ali je obseg sofinanciranja MSA za IP za posamezne RO ustrezen oziroma morebiti prenizek ali previsok (do pol strani za posamezno RO). Ker se obseg MSA določi na letni ravni, se v letih, ko RO ne odda vmesnega poročila IP, v predlogu obsega sofinanciranja MSA namesto ocene vmesnega poročila IP, upošteva ocena ZSV, ki jo poda na podlagi vsebinskega programa dela IP. IP, katerim sofinanciranje MSA v prvem letu izvajanja IP ni bilo odobreno, do sofinanciranja MSA niso upravičeni vse do obravnave vmesnega poročila na ZSV.
  5. Razpoložljivi obseg sredstev v tekočem letu.
     

Pri izračunu strokovna komisija sešteje elemente iz 1., 2., in 3. točke in jih uskladi s skupnim razpoložljivim obsegom sredstev (element 5). V primeru, ko je na podlagi obravnave ZSV ocenjeno (v tretjem letu izvajanja IP ocena vmesnega poročila, sicer ocena vsebinskega programa dela), da je bilo sofinanciranje v preteklem obdobju prenizko, strokovna komisija za te IP predlaga enak % povečanja sofinanciranja, v skladu z razpoložljivim obsegom sredstev, pri čemer povečanje sofinanciranja ne sme presegati višino finančnega načrta IP. V primeru, da je na podlagi obravnave ZSV ocenjeno, da je bilo sofinanciranje IP v preteklem obdobju previsoko, strokovna komisija za te IP lahko predlaga enak % znižanja sofinanciranja MSA za tekoče leto. Strokovna komisija pri oblikovanju predloga upošteva tudi letno finančno poročilo izvajanja IP za preteklo leto. V primeru, ko RO v skladu z Zakonom o računovodstvu izkazuje kratkoročno odložene prihodke v višini nad 30% lanskoletnega obsega sofinanciranja IP, strokovna komisija lahko predlaga, da se sofinanciranje MSA IP ne poveča, kljub razpoložljivim sredstvom za ta namen.

ZSA obravnava predlog strokovne komisije o obsegu sofinanciranja MSA za IP za posamezne RO za tekoče leto in sprejme predlog sklepa o obsegu sofinanciranja MSA IP za posamezne RO v tekočem letu. Na podlagi predloga ZSA direktor sprejme sklep o sofinanciranju MSA za izvajanje IP v RO.

ARRS obvesti RO o obsegu sofinanciranja MSA za izvajanje IP. RO v primeru, če IP izvaja več notranjih organizacijskih enot (v nadaljevanju: OE), pripravi predlog notranje porazdelitvi sredstev med posamezne OE v tekočem letu, in ga posreduje ARRS. Predlog podpišeta vodja IP in zakoniti zastopnik RO. Enako velja za delitev FTE med OE ob odobritvi financiranja IP ter ob spremembi delitve FTE med OE tekom izvajanja IP.

Delitev sredstev RO, po stroškovnih elementih MSA (neposredni stroški materiala in stroški storitev ter amortizacije) agencija upošteva do višine razpoložljivih sredstev v finančnem načrtu agencije.
 

J. OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTRI

I. Elementi ocenjevanja

Elementi za ocenjevanje prijav so določeni v Tabeli J.
 

KVANTITATIVNI ELEMENTI OCENJEVANJA Kriterij,
kazalec
Točke Vir
Izvedljivost predloga 5 10  
Strokovna usposobljenost osebja 5.8 5 ARRS-OSIC-RI-01/20xx tč. 2, 4
Elementi za ocenjevanje strokovne usposobljenosti osebja so:
- usposobljenost ekspertov za presojo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS.SI
- usposobljenost za delo v sistemu vzajemne katalogizacije (obvezna licenca s privilegiji za redigiranje normativne baze podatkov)
- morebitne dosedanje aktivnosti na nalogah, ki so predmet razpisa
     
Prijavitelj v celoti izpolnjuje vse oziroma veliko večino zahtevanih elementov, odstopanja so minimalna   5  
Prijavitelj večinoma izpolnjuje zahtevane elemente, vendar so opazne tudi pomanjkljivosti   3 - 4  
Izpolnjevanje zahtevanih elementov ni optimalno, pomanjkljivosti so velike   0 - 2  
Ustreznost organiziranosti centra za uspešno izvajanje nalog. 5.9 5 ARRS-OSIC-RI-01/20xx tč. 3
Center je ustrezno organiziran za izvajanje dejavnosti   5  
Pri organiziranosti centra so opazne pomanjkljivosti   0-4  

 

K. DOMAČE PERIODIČNE POLJUDNOZNANSTVENE PUBLIKACIJE

I. Elementi ocenjevanja (kriterij, kazalniki in merila)

Strokovna komisija ocenjuje prijave na podlagi kriterija »Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav«.

Za ocenjevanje po tem kriteriju se uporabljajo naslednji kazalniki in merila s pripadajočim številom točk, navedeni v Tabeli K1.

Tabela K1: Elementi ocenjevanja domačih periodičnih poljudnoznanstvenih publikacij
 

Elementi ocenjevanja
Kriterij
Kazalniki in merila Točke
Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav 5.18 (A) Povezava s formalnim izobraževanjem (predvsem z osnovno- in srednješolskim) 25
  • velika
25
  • srednje velika
15
  • manjša
5
  • ni povezave
0
5.19 (B) Pomen za spodbujanje zanimanja javnosti za naravoslovje  in tehnologijo ter za razširjanje splošne znanstvene in tehnične kulture 25
  • velik
25
  • srednje
15
  • manjši
10
  • ni pomena
0
5.20 (C) Pomen za razvoj slovenske poljudnoznanstvene terminologije 15
  • velik (dvojezična izdaja, posebni terminološki kotiček)
15
  • srednje velik
10
  • manjši
5
  • ni pomena
0
5.21 (D) Zastopanost (delež) slovenskih avtorjev 20
  • velika (preko 80%)
20
  • srednje velika (med 50% in 80%)
10
  • manjša (manj kot 50%)
5
  • ni zastopanosti
0
5.22 (E) Dostopnost na internetu 15
  • vsi članki (lahko s časovnim zamikom do največ pol leta) in kazalo
15
  • nekateri izbrani članki (lahko s časovnim zamikom do največ pol leta) in kazalo
10
  • samo kazalo
5
  • ni dostopnosti
0
  100

Strokovna komisija izračuna aritmetično povprečje števila točk za vsak kazalnik (seštevek vseh točk/število ocenjevalcev). Skupno število doseženih točk se izračuna s seštevkom aritmetičnega povprečja števila točk za vsak posamezen kazalnik. Skupaj je možno dobiti največ 100 točk.

Na podlagi doseženih točk ocenjevanja se prijava uvrsti v eno od treh kategorij, in sicer se v:

  • I. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene med 91 in 100 točkami;
  • II. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene med 60 in 90 točkami;
  • III. kategorijo uvrstijo prijave, ocenjene z manj kot 60 točkami.

Prijavam uvrščenim v I. in II. kategorijo, se odobri sofinanciranje, prijavam uvrščenim v III. kategorijo se ne odobri sofinanciranje.

II. Višina sofinanciranja

Faktor sofinanciranja izračunane višine sofinanciranja prijave iz I. in II. kategorije je določen po posameznih kategorijah, kot izhaja iz Tabele K2.

Tabela K2
 

Kategorija Število točk Faktor
sofinanciranja (O)
I 91-100 1
II 60-90 0,75

Za izračun višine sofinanciranja se upoštevajo naslednji faktorji:

  • število avtorskih pol na zvezek (faktor A);
  • naklada (do največ 2500 izvodov na zvezek, v primeru izključno elektronske izdaje se upošteva obračunsko naklada 250 izvodov) (faktor B);
  • število rednih zvezkov na letnik (dvojne številke upoštevamo kot en zvezek) (faktor C);
  • priznani stroški na eno avtorsko polo v znesku 0,103 EUR (faktor D);
  • faktor sofinanciranja (faktor O) iz Tabele K2.

Znesek letnega sofinanciranja (v nadaljevanju ZLS) je produkt faktorjev iz prejšnjega odstavka, in sicer: ZLS = A · B · C · D · O

ZLS ne more biti večji od 11.000,00 EUR.

III. Upravičeni stroški

Agencija sofinancira stroške tiska in stroške priprave na tisk (lektoriranje, oblikovanje in urejanje, stroški odpošiljanja; v primeru izdaje na elektronskem mediju se sofinancira stroške lektoriranja ter oblikovanja in urejanja). Agencija ne sofinancira avtorskega honorarja piscev člankov.
 

L. PROMOCIJA IN POVEZOVANJE ZNANSTVENIH DOSEŽKOV

I. Elementi ocenjevanja
 

Kriterij Št. kriterija iz 170. člena pravilnika Kazalniki in merila Točke Vir
Znanstvena odličnost raziskovalcev 1 Kakovost objav (ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A1/2) za nosilca promocijske dejavnosti (kazalnik 1.1.) 0-10 ARRS-MS-PROM- Prijava
A1>=3 0 – 10
A1<3 0 – 5
Vodja promocijske aktivnosti nima šifre raziskovalca 0
Potencialni vpliv zaradi razvoja, razširjanja in uporabe pričakovanih rezultatov raziskav 5 Pričakovana odzivnost v znanstveni in strokovni javnosti (kazalnik 5.11.)

0 – 20
ARRS-MS-PROM- Prijava
Pričakovana vidnost v javnosti (kazalnik 5.17.) 0 – 10
Skladnost vsebine predloga z razpisanimi temami (kazalnik 5.23.) 0 – 40
Kakovost in učinkovitost izvedbe in upravljanja 6 Skladnost predlaganega obsega aktivnosti s predvidenimi finančnimi sredstvi in zagotavljanje gospodarne rabe sredstev (kazalnik 6.7.)


0 – 10
ARRS-MS-PROM- Prijava
Reference prijavitelja pri promocijskih in povezovalnih dejavnostih (kazalnik 6.11.) 0 – 10

Prag za uvrstitev v sofinanciranje je najmanj 60 doseženih točk.

II. Upravičeni stroški

Agencija v okviru aktivnosti v zvezi s promocijo in povezovanjem znanstvenih dosežkov po kriterijih iz 170. člena pravilnika sofinancira, za namene na področju raziskovalne dejavnosti, ki so v 168. členu pravilnika opredeljeni v:

  • prvi alineji: stroške v zvezi s promocijskimi aktivnostmi, ki jih izvajajo slovenski raziskovalci tudi iz zamejstva in živeči po svetu. Agencija sofinancira prevozne stroške za vodjo promocijske aktivnosti v višini mednarodnih prevoznih stroškov po najbolj ekonomični tarifi (najbolj ekonomičen način vključuje upoštevanje cene in porabe časa) ter strošek višine ene dnevnice, kot je določeno z uredbo, ki ureja višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov. Agencija ne financira stroške nočnin ter kotizacij na kongresu, srečanju ali simpoziju. Pri izračunu upošteva razpoložljiva finančna sredstva, v kolikor vsota izračunanih sredstev sofinanciranja preseže razpoložljiva finančna sredstva, se izračunani zneski sofinanciranja sorazmerno uskladijo z obsegom razpoložljivih finančnih sredstev;
  • drugi alineji: stroške delovanja ustanov ali združenj za izvedbo predlaganih promocijskih aktivnosti;
  • tretji alineji: stroške delovanja združenj za izvedbo predlaganih promocijskih aktivnosti;
  • četrti alineji: stroške vzpostavitve in delovanja inovativnih sistemov za promocijo slovenske znanosti.

Agencija za namene iz 2 in 3 alineje sofinancira stroške nakupa osnovnega materiala, najema prostorov in osnovnih sredstev, organizacije dogodkov, promocije in oglaševanja, prevozne stroške in stroške dnevnic, produkcijske stroške, stroške zunanjih izvajalcev (npr. delo preko študentskega servisa), stroške plač in druge stroške dela zaposlenih, ki se neposredno nanašajo na izvajanje promocijske aktivnosti.

Agencija za namene iz 4 alineje sofinancira produkcijske stroške, stroške nakupa osnovnega materiala, najema prostorov in osnovnih sredstev, stroške zunanjih izvajalcev (npr. delo preko študentskega servisa), ki se neposredno nanašajo na izvajanje promocijske aktivnosti.

Agencija za namene iz 2, 3, in 4 alineje ne sofinancira stroškov investicij in nakupa osnovnih sredstev (oprema, nepremičnine) ter stroškov vzdrževanja že obstoječih sistemov za promocijo slovenske znanosti. Stroški za reprezentanco izključno za prijavitelje promocijske aktivnosti niso upravičeni. Kot upravičeni stroški se štejejo le stroški za običajno pogostitev (v skladu z določili Uredbe o stroških reprezentance, Uradni list RS, št. 35/09 in 38/09) na dogodkih, ki so povezani izključno z izvajanjem promocijske aktivnosti.
 

M. ZNANSTVENE MONOGRAFIJE

I. Elementi ocenjevanja

Strokovna komisija ocenjuje prijave na podlagi dveh kriterijev, in sicer:

  1. Znanstvena odličnost raziskovalca (avtorja),
  2. Znanstvena odličnost recenzenta znanstvene monografije.

Za ocenjevanje znanstvenih monografij po kriteriju A. Znanstvena odličnost raziskovalca (avtorja) se uporablja kazalnik - Kakovost objav (ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A1/2), po metodologiji agencije za vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti. Za ocenjevanje znanstvenih monografij po kriteriju B. Znanstvena odličnost recenzenta znanstvene monografije se uporablja kazalnik Znanstvena odličnost recenzenta znanstvene monografije (ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A1/2), po metodologiji agencije za vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti.

Tabela M1: Elementi ocenjevanja znanstvenih monografij
 

Kriterij Kazalnik (ocena) Kazalnik (ocena) Točke
  avtor/recenzent ima evidenčno številko raziskovalca pri agenciji avtor/recenzent nima evidenčne številke raziskovalca pri agenciji  
A. Znanstvena odličnost raziskovalca (avtorja) Kakovost objav :
- ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A1/2
Kakovost objav:
- slovenski avtor (ocena na podlagi bibliografije avtorja),
- tuji avtor (ocena na podlagi izvirnika ali podatkov o izvirniku, znanstvenih recenzij, osnutkov prevodov in navedenih treh najboljših znanstvenih del)
0,00 - 30,00
4,00 ≤ A1 ≤ 7,00 4,00 - 7,00 30,00
1,00 ≤ A1 < 4,00 1,00 - 3,99 20,00
0,00 < A1 < 1,00 0,01 - 0,99 10,00
A1=0,00 0,00 0,00
B. Znanstvena odličnost recenzenta Znanstvena odličnost recenzenta znanstvene monografije:
- ocena A1 vključno z ločeno obravnavo nadpovprečne znanstvene uspešnosti v obliki A', A" in A1/2
Znanstvena odličnost recenzenta znanstvene monografije:
- slovenski recenzent (ocena na podlagi bibliografije avtorja),
- tuji recenzent (ocena na podlagi navedenih treh najboljših znanstvenih del)
0,00 - 30,00
4,00 ≤ A1 ≤ 7,00 4,00 - 7,00 30,00
1,00 ≤ A1 < 4,00 1,00 - 3,99 20,00
0,00 < A1 < 1,00 0,01 - 0,99 10,00
  A1=0,00 0,00 0,00
Možno število točk 60,00

Skupna ocena je sestavljena iz vsote točk po kriteriju A (možnih 30,00 točk) in kriteriju B (možnih 30,00 točk). Vse ocene se določijo za obdobje zadnjih pet let. Če je avtor/recenzent najmanj tri mesece odsoten zaradi izrabe dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo (za enega otroka se upošteva eno leto), bolezni ali poškodbe oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, oziroma zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, se za izračun ocene upošteva ustrezno daljše časovno obdobje. V primeru ocenjevanja avtorja/recenzenta posthumno, se za izračun ocene upošteva obdobje zadnjih pet let pred smrtjo.

Vsakemu avtorju/recenzentu se najprej dodeli ocena (0,00-7,00), na podlagi katere se dodeli točke (0,00-30,00) skladno z določili iz Tabele M1. Če ima znanstvena monografija več avtorjev ali recenzentov, se upošteva izračun povprečja točk (in ne povprečja ocen) vseh avtorjev ali recenzentov (obvezna sta najmanj dva). Povprečje točk se izračuna tako, da se sešteje točke vseh avtorjev/recenzentov in se deli s številom vseh avtorjev/recenzentov.

Za slovenske avtorje in recenzente znanstvenih monografij, ki nimajo evidenčne številke raziskovalca pri agenciji, strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi priloženih bibliografij avtorjev in recenzentov. Za tuje avtorje znanstvenih monografij, ki se prevajajo v slovenski jezik, strokovna komisija znanstvene odličnosti poda na podlagi priloženega izvirnika ali priloženih podatkov o izvirniku, znanstvenih recenzij, osnutkov prevodov in treh navedenih avtorjevih najboljših znanstvenih del. Za tujega recenzenta znanstvene monografije strokovna komisija oceno znanstvene odličnosti poda na podlagi navedenih treh najboljših recenzentovih znanstvenih del.

II. Višina sofinanciranja

  1. Uvrstitev v kategorije glede na dosežene točke

Posamezna prijava lahko doseže največ 60 točk. Na podlagi doseženih točk se prijavo uvrsti v eno od treh kategorij, in sicer:

  • I. kategorija: prijave, ocenjene med 31 in 60 točkami;
  • II. kategorija: prijave, ocenjene med 20 in 30 točkami;
  • III. kategorija: prijave, ocenjene z manj kot 20 točkami.

Znanstvenim monografijam, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v prvi dve kategoriji, se odobri sofinanciranje in sicer:

  • I. kategoriji pripada 100 % delež sredstev glede na izračunani sofinancirani znesek;
  • II. kategoriji pripada 75 % delež sredstev glede na izračunani sofinancirani znesek.

Znanstvenim monografijam, ki se pri ocenjevanju uvrstijo v III. kategorijo, se ne odobri sofinanciranja.

  1. Normativi za izračun zneska sofinanciranja

Za izračun višine sredstev za sofinanciranje izdaje znanstvenih monografij se upoštevajo naslednji finančno opredeljeni elementi:

Tabela M2: Vrste stroškov in pripadajoče vrednosti
 

Vrste stroškov Vrednost na enoto v EUR
  1. tisk in vezava
0,20 EUR na avtorsko polo (a)
  1. oblikovanje in računalniški prelom
30 EUR na avtorsko polo (b)
  1. lektoriranje
40  EUR na avtorsko polo (c)
  1. stroški prevoda monografije tujega avtorja v slovenski jezik
270 EUR na avtorsko polo (d)
  1. stroški prevoda monografije slovenskega avtorja v tuj jezik
350 EUR na avtorsko polo (e)
  1. lektoriranje prevoda monografije slovenskega avtorja (v tujem jeziku)
60 EUR na avtorsko polo (f)
  1. Izračun zneska sofinanciranja

Znesek sofinanciranja se izračuna na naslednji način:

Tabela M3: Formule za izračun zneska sofinanciranja
 

  1. znanstvena monografija
((št. avtorskih pol × naklada × a) +
(št. avtorskih pol × b) +
(št. avtorskih pol × c)) x pripadajoč % delež kategorije
  1. prevod monografije tujega avtorja v slovenski jezik
((št. avtorskih pol × d) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije
  1. prevod monografije slovenskega avtorja v tuj  jezik
((št. avtorskih pol × e) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije
ali
((št. avtorskih pol × f) × 70%) x pripadajoč % delež kategorije
  1. digitalna izdaja znanstvene monografije
((št. avtorskih pol × b) +
(št. avtorskih pol × c) ) x pripadajoč % delež kategorije

Opomba:Vrednost a, b, c, d, e, f pri formulah je določena v Tabeli M2.

Agencija sofinancira izdaje znanstvenih monografij v tiskani obliki do naklade največ 300 izvodov in obsega do 25 avtorskih pol. Sofinancirani znesek lahko znaša največ 8.000,00 EUR na znanstveno monografij

III. Upravičeni stroški

Agencija bo izbranim prijaviteljem sofinancirala naslednje stroške:

  1. znanstvene monografije ter kritične izdaje virov s spremno študijo in komentarjem:
    stroški tiska, tehnična priprava rokopisa za tisk oziroma digitalno objavo (stroški oblikovanja in računalniškega preloma), stroški lektoriranja.
     
  2. prevod znanstvenih monografij tujih avtorjev v slovenski jezik:
    stroški prevajanja.
     
  3. prevod znanstvenih monografij slovenskih avtorjev v tuj jezik:
    stroški prevajanja oziroma stroški lektoriranja v tujem jeziku, če je monografija že napisana v tujem jeziku.
     
  4. digitalna izdaja monografije:
    stroški priprave rokopisa za digitalno objavo, stroški lektoriranja.

Agencija ne sofinancira avtorskih honorarjev avtorjev znanstvenih monografij.

Agencija v primeru prijave prevoda znanstvene monografije istega avtorja v več tujih jezikov sofinancira prevod le v en tuji jezik. Če je prijavljeni prevod znanstvene monografije slovenskega avtorja le-ta že napisal v tujem jeziku, se priznajo samo stroški lektoriranja prevoda.
 

N. ŠIFRANT RAZISKOVALNIH VED, PODROČIJ IN PODPODROČIJ

Šifrant raziskovalnih ved, področij in podpodročij je kot priloga sestavni del te metodologije.
 

Priloga:

  • Šifrant raziskovalnih ved, področij in podpodročij:

 


Metodologija ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-14, z dne 10.12.2014 vsebuje naslednjo končno določbo:

"K. Veljavnost metodologije

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletnih straneh ARRS."


Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-17, z dne 02.02.2015, vsebuje naslednjo končno določbo:"

"2.

Ta sprememba Metodologije ocenjevanja prijav začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-18, z dne 30. 3. 2015, vsebuje naslednjo končno določbo:"

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-19, z dne 30. 3. 2015, vsebuje naslednjo končno določbo:"

Ta sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-21 z dne 8. 5. 2015, vsebuje naslednjo končno določbo:

"2.

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št.  6319-2/2013-24 z dne 25. 1. 2016, vsebuje naslednjo končno določbo:

"2.

Sprememba Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Dopolnitev Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-26 z dne 4. 3. 2016, vsebuje naslednjo končno določbo:

"2.

Dopolnitev Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-27, z dne 4. 3. 2016, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-29, z dne 29. 9. 2016, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav na razpise, št. 6319-2/2013-30, z dne 10. 10. 2016, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-31, z dne 7.11. 2016, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"3.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-32, z dne 21.11. 2016, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"5.

Te spremembe in dopolnitve Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-33, z dne 6. 2. 2017, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"4.

Te spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-34, z dne 23. 3. 2017, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"4.

 Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-35, z dne 13. 4. 2017, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"2.

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-36, z dne 8. 5. 2017, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"6.

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS."


Spremembe Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-37, z dne 5. 6. 2017, vsebujejo naslednjo končno določbo:

"4.

Ta metodologija začne veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS.

Stran ureja: Tanja Tomaževič Aničin Datum: 09.06.2017