Iskanje    Kazalo    Novo    O agenciji    e-pošta   
 
   
Domov
 > Zakoni, predpisi, normativni akti > Veljavni akti
Zakoni, predpisi, normativni akti
Veljavni akti
      

Prejšnja objava je bila v uporabi do 08.04.2016.


Na podlagi 21. in 22. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 123/03) in 28. člena Statuta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije z dne 22.7.2004 in nasl. je direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije sprejel uradno prečiščeno besedilo Pravil o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti, ki obsega:

Št. 007-7/2015-11 z dne 8. 4. 2016

Prof. dr. József Györkös,
direktor

 

Pravila o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti (uradno prečiščeno besedilo št. 1)
 

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravil)

(1) Ta pravila urejajo državne pomoči in pomoči »de minimis« na področju raziskav v zvezi z upravičenci, merili, pogoji in načinom dodeljevanja pomoči, evidentiranjem, poročanjem, spremljanjem in nadzorom izvajanja ter analiziranja doseženih rezultatov in učinkov državnih pomoči.

(2) Ta pravila so za Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS) pravna podlaga za priglasitev sheme državnih pomoči in sheme po pravilu »de minimis«.

2. člen

(pravila dodeljevanja pomoči)

(1) Pri dodelitvi državne pomoči na področju temeljnih raziskav mora ARRS upoštevati Uredbo komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (Uradni list Evropske unije, št. L 187/1, 26. 6. 2014) (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije 651/2014 o splošnih skupinskih izjemah).

(2) Pomoč po pravilu »de minimis« se dodeljuje v skladu z Uredbo Komisije (EU), št. 1407/2013, z dne 18. 12. 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (Uradni list Evropske unije, št. L 352, 24. 12. 2013) (v nadaljnjem besedilu: Uredba »de minimis«).

2. ELEMENTI DRŽAVNIH POMOČI

3. člen

(upravičenci)

(1) Upravičenci državnih pomoči na področju raziskovalne dejavnosti so lahko pravne ali fizične osebe, ki so vpisane v zbirke podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti pri ARRS ter izpolnjujejo pogoje, predpisane z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti in splošnimi akti ARRS.

(2) Upravičenci so lahko iz državnega, visokošolskega, poslovnega ali zasebnega nepridobitnega sektorja ali tujine. Upravičenci morajo v prijavi navesti ali je njihovo podjetje veliko, srednje ali majhno skladno s Prilogo 1 Uredbe Komisije 651/2014 o splošnih skupinskih izjemah.

4. člen

(omejitve)

(1) Do državne pomoči niso upravičeni subjekti – prejemniki sredstev, ki so dejavni v naslednjih sektorjih:

  1. predelava in trženje kmetijskih proizvodov, pri čemer je znesek pomoči določen na podlagi cene/količine proizvodov, kupljenih od primarnih proizvajalcev oz. zadevnega podjetja;
  2. predelava in trženje kmetijskih proizvodov, pri čemer je pomoč pogojena z delnim ali celotnim prenosom na primarne proizvajalce;
  3. aktivnosti za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov.

(2) Pri dodeljevanju državne pomoči veljajo tudi naslednji omejitveni dejavniki:

  1. do državne pomoči ni upravičeno podjetje v težavah v skladu z osemnajsto točko 2. člena Uredbe 651/2014;
  2. do državne pomoči ni upravičen prejemnik, ki nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
  3. ukrep državne pomoči ni pogojen z obveznostjo upravičenca, da ima svoj sedež v RS ali da ima v RS večino poslovnih enot; vendar se dovoli zahteva, da je v trenutku plačila državne pomoči poslovna enota ali podružnica v RS;
  4. državna pomoč ni namenjena dejavnostim, povezanim z izvozom v tretje države ali države članice;
  5. ukrep državne pomoči ni pogojen z obveznostjo, da upravičenec uporabi doma proizvedeno blago ali storitve;
  6. ukrep državne pomoči upravičencem ne omejuje možnost izkoriščanja rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.

5. člen

(raziskovalne kategorije)

Raziskovalni projekt, ki prejema pomoč, mora v celoti soditi v kategorijo temeljnih raziskav, opredeljenih v 84. točki 2. člena Uredbe Komisije 651/2014 o splošnih skupinskih izjemah.

6. člen

(oblika državne pomoči)

Državna pomoč za projekt se dodeljuje v obliki dotacije.

7. člen

(javno financiranje negospodarskih dejavnosti)

Če isti subjekt izvaja gospodarske in negospodarske dejavnosti, javno financiranje negospodarskih dejavnosti ne sodi v področje državnih pomoči, če sta lahko obe vrsti dejavnosti in njuni stroški ter financiranje jasno ločeni, da bi se izognili navzkrižnemu subvencioniranju gospodarske dejavnosti.

Negospodarske dejavnosti na področju raziskovalne dejavnosti so na splošno osnovne dejavnosti raziskovalnih organizacij in dejavnosti prenosa znanja, kadar jih vodi raziskovalna organizacija, skladno s pogoji iz 19. in 20. točke Okvira Komisije EU za državno pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije, pri čemer raziskovalna organizacija ustreza opredelitvi iz 83. točke Uredbe Komisije (EU) 651/2014 o splošnih skupinskih izjemah oz 15. točke Okvira Komisije EU za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (UL EU, št. C 198/1, 27. 6. 2014).

8. člen

(javno financiranje gospodarskih dejavnosti)

Če raziskovalne organizacije, kot so opredeljene v prejšnjem členu, opravljajo gospodarsko dejavnost, kot so dajanje v najem infrastrukture, opravljanje storitev za gospodarske družbe ali izvajanje pogodbenih raziskav, je treba te opravljati pod normalnimi tržnimi pogoji, javno financiranje teh gospodarskih dejavnosti pa bo na splošno pomenilo državno pomoč.

9. člen

(posredna državna pomoč podjetjem pri sodelovanju podjetij in raziskovalnih organizacij)

(1) Če gospodarska družba in raziskovalna organizacija, kot je opredeljena v 7. členu, sodelujeta pri izvajanju projekta, gospodarski družbi ni dodeljena posredna državna pomoč prek raziskovalne organizacije zaradi ugodnih pogojev sodelovanja, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

  1. udeležene gospodarske družbe nosijo celotne stroške projekta;
  2. se lahko rezultati, iz katerih ne izhajajo pravice intelektualne lastnine, splošno razširjajo in se katerekoli pravice intelektualne lastnine za rezultate projekta, ki izhajajo iz dejavnosti raziskovalne organizacije, v celoti dodelijo raziskovalni organizaciji;
  3. pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz projekta, ter s tem povezane pravice dostopa, se sodelujočim partnerjem dodelijo tako, da ustrezno odražajo njihove delovne sklope, prispevke in interese;
  4. raziskovalna organizacija od udeleženih gospodarskih družb prejme nadomestilo v višini tržne cene za pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti, ki jih je raziskovalna organizacija izvedla v projektu, in ki so prenesene na udeležene gospodarske družbe. Vsak prispevek udeleženih gospodarskih družb k stroškom raziskovalne organizacije se odšteje od tega nadomestila.

(2) Če nobeden od pogojev iz prejšnjega odstavka ni izpolnjen, se celotna vrednost prispevka raziskovalne organizacije k projektu šteje kot pomoč gospodarski družbi.

10. člen

(intenzivnost)

(1) Vsi zneski, ki se uporabljajo za izračun intenzivnosti državne pomoči, so zneski pred vsakim odbitkom davkov ali drugih dajatev.

(2) Intenzivnost državne pomoči za projekt bo izračunana na podlagi upravičenih stroškov skladno s temi pravili in predpisom, ki ureja normative in standarde za področje raziskovalne dejavnosti.

(3) Intenzivnost državne pomoči za temeljne raziskave znaša do 100 odstotkov upravičenih stroškov. Intenzivnost državne pomoči je treba določiti za vsakega prejemnika, vključno s sodelujočim projektom iz prvega odstavka prejšnjega člena.

11. člen

(upravičeni stroški)

Upravičeni stroški raziskovalnega projekta so lahko naslednji:

  1. stroški osebja (raziskovalci, tehniki in drugo podporno osebje v obsegu, kot so zaposleni na raziskovalnem projektu);
  2. stroški instrumentov in opreme v obsegu ter za obdobje uporabe v raziskovalnem projektu. Če se ti instrumenti in oprema skozi svojo celotno življenjsko dobo ne uporabljajo samo za raziskovalni projekt, štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, izračunani na podlagi dobre računovodske prakse, ki ustrezajo trajanju raziskovalnega projekta;
  3. stroški pogodbenih raziskav, tehnično znanje in patenti, ki so bili kupljeni ali je bilo za njih pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po tržni ceni, kadar je bila transakcija opravljena strogo poslovno in ni temeljila na tajnem dogovoru, ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za raziskovalni projekt; d. dodatni režijski in drugi stroški poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, nastali neposredno kot posledica raziskovalnega projekta.

12. člen

(spodbujevalni učinek in kazalci)

(1) Državna pomoč mora imeti za prejemnika sredstev spodbujevalni učinek. Spodbuditi ga mora k temu, da spremeni svoje ravnanje, tako da poveča svojo raven raziskovalne dejavnosti.

(2) Zahtevek za odobritev državne pomoči mora vsebovati najmanj naslednje podatke: ime in velikost podjetja, opis projekta, vključno z datumi začetka in zaključka, lokacija projekta, seznam stroškov projekta, vrsta pomoči (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivo predplačili, kapitalski vložek ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt.

(3) Šteje se, da ima državna pomoč, dodeljena malim in srednjim gospodarskim družbam (MSP) spodbujevalni učinek, če je prejemnik ARRS predložil zahtevek za državno pomoč, preden se je projekt začel izvajati in je znesek pomoči nižji od 7,5 mio EUR za projekt na MSP. Za ukrepe pomoči pri projektih MSP, ki presegajo 7,5 mio EUR, je potreben prikaz spodbujevalnega učinka z merili, opredeljenimi v naslednjem odstavku.

(4) Šteje se, da ima državna pomoč, dodeljena velikim gospodarskim družbam, spodbujevalni učinek, če je prejemnik ARRS predložil zahtevek za državno pomoč, preden se je projekt začel izvajati, če prejemnik izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena in je ARRS pred dodelitvijo zadevne državne pomoči preverila, ali dokumentacija, ki jo je pripravil prejemnik, potrjuje izpolnjevanje enega ali več naslednjih kazalcev:

  1. bistvene razširitve velikosti projekta zaradi državne pomoči (na primer povečanje števila ljudi);
  2. bistvene razširitve področja uporabe projekta zaradi državne pomoči (na primer povečanje števila pričakovanih rezultatov projekta);
  3. bistvenega povečanja skupnega zneska, ki ga je prejemnik porabil za projekt zaradi državne pomoči (na primer povečanje skupne porabe raziskav s strani upravičenca do pomoči, povečanje porabe raziskav s strani upravičenca do pomoči kot deleža celotnih prihodkov);
  4. bistvenega povečanja hitrosti zaključka zadevnega projekta (na primer krajši čas pred zaključkom projekta v primerjavi z enakim projektom, ki se izvaja brez pomoči).

(5) ARRS mora pred dodelitvijo državne pomoči preveriti ali obstaja spodbujevalni učinek v skladu z zgoraj navedenimi kazalci.

(6) ARRS mora v letnih poročilih o izvajanju državne pomoči prikazati, kako je z uporabo zgornjih kvantitativnih in kvalitativnih kazalcev ocenila spodbujevalni učinek državne pomoči preden je državno pomoč dodelila.

13. člen

(merila)

(1) Merila, s katerimi se meri izpolnjevanje kazalcev, navedenih v 12. členu, so:

  1. Za kazalec "bistvena razširitev velikosti projekta oziroma dejavnosti zaradi pomoči";

1. povečanje števila raziskovalcev, ki raziskujejo na projektu, v primerjavi s številom raziskovalcev, ki bi raziskovali na projektu brez pomoči;

Šteje se, da je merilo izpolnjeno, če navedeno povečanje znaša vsaj 10 % oziroma se število poveča vsaj za enega raziskovalca v obdobju izvajanja projekta.

2. povečanje intenzivnosti uporabe raziskovalne opreme na projektu v primerjavi s projektom, ki bi se izvajal brez pomoči;

Šteje se, da je merilo izpolnjeno, če navedeno povečanje: - predstavlja 5 % povečanje izkoriščenosti obstoječe raziskovalne opreme na tem projektu oziroma - pomeni povečanje sredstev za investicijsko vzdrževanje za 10 % v primerjavi s projektom, ki bi se izvajal brez pomoči.

  1. Za kazalec "bistvena razširitev področja uporabe projekta oziroma dejavnosti zaradi pomoči":

1. povečanje števila pričakovanih rezultatov projekta v primerjavi z enakim projektom, ki bi se izvajal brez pomoči;

Šteje se, da je merilo izpolnjeno, če navedeno povečanje: - predstavlja 10 % povečanje visoko citiranih objav (v revijah z največjim impact faktorjem) kot rezultat projekta v primerjavi s projektom, ki bi se izvajal brez pomoči oziroma - znaša 10 % povečanje prihodkov, ki jih upravičenec ocenjuje kot rezultat projekta, v primerjavi s projektom, ki bi se izvajal brez pomoči.

2. možnost uporabe pričakovanih rezultatov projekta za druge namene v primerjavi s projektom, ki bi se izvajal brez pomoči;

Šteje se, da je merilo izpolnjeno, če so pričakovani rezultati uporabni za nadaljnje raziskave na raziskovalnem področju, ki ni temeljno raziskovalno področje projekta, za katerega je bila dodeljena pomoč.

  1. Za kazalec "bistveno povečanje skupnega zneska, ki ga je upravičenec porabil za projekt oziroma dejavnost zaradi pomoči":

1. povečanje skupne porabe sredstev za raziskave s strani upravičenca do pomoči v primerjavi z izvajanjem projekta, ki bi se izvajal brez pomoči;

Šteje se, da je merilo izpolnjeno, če je povečanje skupne porabe sredstev za raziskave s strani upravičenca za najmanj 1 % večje v primerjavi z izvajanjem projekta, ki bi se izvajal brez pomoči.

2. povečanje porabe sredstev za raziskave s strani upravičenca do pomoči kot deleža v celotnih prihodkih v primerjavi z izvajanjem projekta, ki bi se izvajal brez pomoči;

Šteje se, da je merilo izpolnjeno, če povečanje porabe sredstev za raziskave s strani upravičenca do pomoči kot deleža v celotnih prihodkih upravičenca znaša najmanj 0,1 % točke v primerjavi z izvajanjem projekta, ki bi se izvajal brez pomoči.

  1. Za kazalec "bistveno povečanje hitrosti zaključka zadevnega projekta ali dejavnosti":

Šteje se, da je merilo izpolnjeno, če se projekt izvede najmanj pol leta prej, kot bi se izvedel projekt brez pomoči.

(2) Potencialni prejemnik sredstev predvidi izpolnjevanje navedenih meril ob prijavi projekta na javni razpis na obrazcih, ki jih predpiše ARRS in ki so sestavni del razpisne dokumentacije. Predvideno izpolnjevanje meril se oceni v okviru evalvacijskega procesa v postopku izbora projektov. Končna ocena izpolnitve meril se izvede v postopku evalvacije končnega poročila o izvajanju projekta.

14. člen

(prag)

Državna pomoč se dodeli za raziskovalne projekte, katerih vrednost ne presega 40 milijonov EUR za posameznega upravičenca.

15. člen

(kumulacija)

(1) Skupna višina dodeljenih sredstev državne pomoči za iste upravičene stroške ne sme presegati zgornje meje intenzivnosti državne pomoči, ki jo določajo predpisi s področja državnih pomoči, ne glede na to, iz katerih javnih virov in po kateri shemi je pomoč dodeljena.

(2) Državna pomoč se ne sme združevati s pomočjo dodeljeno po pravilu »de minimis« glede istih upravičenih stroškov, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.

(3) Prejemnik državne pomoči mora podati izjavo, da za isti namen in iste upravičene stroške, za katerega pridobiva sredstva, ni prejel pomoči iz drugih virov, oziroma koliko sredstev iz drugih virov je že prejel. Podpisane izjave preverja in hrani ARRS.

(4) ARRS v okviru naknadnega nadzora preveri izpolnjevanje določbe prejšnjega odstavka na osnovi naključnega izbora prejemnikov pomoči.

3. POMOČI »DE MINIMIS«

16. člen

(upravičenci)

Upravičenci do pomoči de minimis na področju raziskovalne dejavnosti so lahko pravne ali fizične osebe, ki delujejo na področju raziskovalno razvojne dejavnosti ali izvajajo z raziskovalno razvojno dejavnostjo povezane aktivnosti in izpolnjujejo pogoje, predpisane z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti, podzakonskimi akti in splošnimi akti ARRS.

17. člen

(dodeljevanje »de minimis« pomoči)

(1) Do »de minimis« pomoči niso upravičeni subjekti– prejemniki sredstev iz sektorjev:

  1. ribištva in akvakulture,
  2. primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
  3. predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:
    • če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,
    • če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

(2) Pri dodeljevanju »de minimis« pomoči veljajo naslednje omejitve:

  1. Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
  2. Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
  3. Pomoč ne bo namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz.

(3) Skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju ne bo presegel 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR).

(4) »Enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:

  1. podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
  2. podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
  3. podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
  4. podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.

(5) Pomoč »de minimis« se dodeljuje v obliki dotacije.

(6) Kumulacija pomoči:

  • pomoč »de minimis« se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči;
  • pomoč »de minimis«, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo »de minimis«, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi 360/2012;
  • pomoč »de minimis«, dodeljena v skladu z Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 se lahko kumulira s pomočjo »de minimis«, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami »de minimis« do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR).

(7) Izjave in spremljanje:

  1. Dajalec pomoči bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobil pisno izjavo
    • o vseh drugih pomočeh »de minimis«, ki jih je podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb »de minimis« v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu in drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške,
    • da prejemnik ni povezan z nobenim podjetjem v smislu drugega odstavka 2. člena Uredbe »de minimis« oziroma izjavo s seznamom vseh podjetij, ki s prejemnikom tvorijo enotno podjetje v smislu drugega odstavka 2. člena Uredbe 1407/2013,
    • da prejemnik v zadnjih treh letih ni bil združen ali pripojen k drugemu podjetju in da ni prišlo do delitve podjetja prejemnika v skladu z 8. in 9. točko 3. člena Uredbe 1407/2013 (pomembno zaradi kumulacije pomoči).
  2. Dajalec bo zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis«, ne bo presežena zgornja meja »de minimis« pomoči za enotno podjetje ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih.

(8) Dajalec pomoči pisno obvesti prejemnika:

  • da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči »de minimis« (Uradni list EU L 352, 24.12.2013);
  • o znesku »de minimis« pomoči.

4. EVIDENCE, POROČANJE IN SPREMLJANJE

18. člen

(priglasitev sheme pomoči)

(1) Vsebino sheme državnih pomoči in pomoči »de minimis« pripravi ARRS v skladu z določbami Zakona o spremljanju državnih pomoči in jo posreduje Ministrstvu za finance. Enako velja tudi za dopolnitev ali spremembo obstoječe sheme državnih pomoči ter za dodelitev državne pomoči po pravilih »de minimis«.

(2) Priglasitev sheme državnih pomoči in pomoči »de minimis« mora poleg izpolnjenega obrazca vsebovati tudi pravno podlago, obrazložitev in vso spremljajočo dokumentacijo, na katero se ARRS sklicuje.

(3) Do potrditve sheme s strani Ministrstva za finance, je zadržano in prepovedano izvajanje državne pomoči in pomoči »de minimis«.

19. člen

(evidence)

(1) Za zagotovitev preglednosti na področju državnih pomoči in pomoči »de minimis« ARRS vzpostavi in vodi evidenco o državnih pomočeh in pomočeh po pravilu "de minimis" na področju raziskovalne dejavnosti, ki ju ARRS objavi na svoji spletni strani.

(2) Evidence o državnih pomočeh in pomočeh »de minimis« je treba hraniti 10 let od datuma dodelitve pomoči.

20. člen

(poročanje)

(1) ARRS v skladu s pravili na področju državnih pomoči poroča Ministrstvu za finance o dodeljenih državnih pomočeh ter o rezultatih in učinkih državnih pomoči.

(2) Podatke o dodeljenih državnih pomočeh je ARRS dolžna posredovati v 30 dneh po nakazilu prejemniku.

(3) O pomočeh »de minimis« je ARRS dožna poročati v roku 15 dni po dodelitvi sredstev.

(4) Poročilo o oceni učinkovitosti dodeljenih državnih pomoči ARRS predloži Ministrstvu za finance do konca aprila naslednjega leta.

21. člen

(spremljanje)

(1) (So)financiranje projekta oziroma raziskovalne dejavnosti se prekine, prejeta sredstva pa se upoštevajo za nenamensko porabljena v skladu s predpisom ARRS, ki ureja postopke (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanje izvajanja raziskovalne dejavnosti, v naslednjih primerih, ko prejemnik državne pomoči ali pomoči »de minimis«:

  1. projekta oziroma raziskovalne aktivnosti ne bi izvedel,
  2. nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,
  3. ob sklenitvi pogodbe ni dal pravih podatkov oziroma zavajajoče izjave ter drugih kršitev in nepravilnosti.

(2) Prejemniki državne pomoči ali pomoči »de minimis« morajo ob sklenitvi pogodbe in ob vsaki izdaji zahtevka za izplačilo sredstev zagotoviti, da redno izplačuje plače/socialne prispevke in niso davčni dolžniki. Če prejemnik državne pomoči ali pomoči »de minimis« redno ne izplačuje plač/socialnih prispevkov in / ali da je davčni dolžnik, ARRS prekine z izplačevanjem državne pomoči in pomoči »de minimis«, dokler prejemnik ne dostavi potrdila pristojnega organa, da v njegovem poslovanju ni več navedenih nepravilnosti.

(3) ARRS pred dodelitvijo državne pomoči preveri (sama, v kolikor ima dostop do bonitetnih ocen ali od podjetja) zadnjo razpoložljivo bonitetno oceno podjetja. Če je bonitetna ocena podjetja nižja od AJPES SB9 oziroma po Moody's B1 oz Fitch ali S&P B+, je velika verjetnost, da je podjetje v težavah v skladu z osemnajsto točko 2. člena Uredbe Komisje 651/2014 o splošnih skupinskih izjemah.

 

22. člen

(nadzor)

Direktor ARRS s sklepom imenuje komisijo za nadzor nad državnimi pomočmi s področja raziskav in določi njene naloge. Člani komisije za nadzor so lahko zunanji strokovnjaki.

23. člen

(preglednost)

ARRS na svoji spletni strani ob začetku veljavnosti Sheme državnih pomoči in Sheme po pravilu »de minimis« objavi celotno besedilo ukrepov državnih pomoči, ki je na spletni strani ARRS dostopno v celotnem obdobju veljave posamezne sheme. V tem besedilu so opredeljeni pogoji, ki jih določa zakonodaja in ki zagotavljajo upoštevanje ustreznih določb Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 in Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 ter teh pravil.


Pravila o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti, št. 007- 7/2015-1, z dne 9. 2. 2016, vsebujejo naslednji končni določbi:

»5. KONČNI DOLOČBI

24. člen

(prenehanje uporabe)

Z dnem uveljavitve teh pravil se prenehajo uporabljati Pravila o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti, št. 007-6/2009-8, z dne 17. 6. 2009 in št. 007-7/2014-1, z dne 26. 9. 2014.

25. člen

(začetek veljavnosti pravil)

Ta pravila začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS.«.


Pravila o spremembah in dopolnitvah Pravil o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti, št. 007- 7/2015-10, z dne 8. 4. 2016, vsebujejo naslednjo končno določbo:

 »5. člen

Ta pravila začnejo veljati naslednji dan po objavi na spletni strani ARRS.«.

Stran ureja: Tanja Tomaževič Aničin Datum: 08.04.2016