Iskanje    Kazalo    Novo    O agenciji    e-pošta   
 
   
Domov
 > Zakoni, predpisi, normativni akti > Veljavni akti
Zakoni, predpisi, normativni akti
Veljavni akti
      

Prejšnja objava: v veljavi do 22. 6. 2017.
 


NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO

OPOZORILO
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače (več o tem).

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o raziskovalnih nazivih obsega:

  • Pravilnik o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 126/08 z dne 31. 12. 2008),
  • Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 41/09 z dne 1. 6. 2009),
  • Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 55/11 z dne 8. 7. 2011),
  • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 80/12 z dne 26.10. 2012),
  • Popravek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 4/13 z dne 18. 1. 2013),
  • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 5/17 z dne 3. 2. 2017),
  • Pravilnik o spremembah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 31/17 z dne 23. 6. 2017).

Pravilnik o raziskovalnih nazivih (neuradno prečiščeno besedilo št. 5)
 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
(predmet)

Ta pravilnik določa pogoje, kvalitativne in kvantitativne kazalnike ter merila in postopek za izvolitev raziskovalcev v raziskovalne nazive v raziskovalnih organizacijah (v nadaljnjem besedilu: RO), spremljanje in nadziranje izpolnjevanja pogojev za izvolitev raziskovalcev v raziskovalni naziv.

 
2. člen
(nevtralna slovnična oblika)

V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

 
II. RAZISKOVALNI NAZIVI

3. člen
(raziskovalni nazivi)

Ta pravilnik določa naslednje raziskovalne nazive:

  1. znanstveni nazivi:
    • asistent (01),
    • asistent z magisterijem znanosti (02),
    • asistent z doktoratom (03),
    • znanstveni sodelavec (04),
    • višji znanstveni sodelavec (05),
    • znanstveni svetnik (06).
  2. strokovno-raziskovalni nazivi:
    • asistent (11),
    • višji asistent (12),
    • višji strokovno-raziskovalni asistent (13),
    • strokovno-raziskovalni sodelavec (14),
    • višji strokovno-raziskovalni sodelavec (15),
    • strokovno-raziskovalni svetnik (16).
  3. razvojni nazivi:
    • razvijalec (21),
    • višji razvijalec (22),
    • samostojni razvijalec (23),
    • razvojni sodelavec (24),
    • višji razvojni sodelavec (25),
    • razvojni svetnik (26).

Šifrant in primerjalnik raziskovalnih nazivov je priloga 1 tega pravilnika.

Znanstveni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo predvsem temeljne raziskave in izpolnjujejo pogoje za znanstveni naziv.

Strokovno-raziskovalni naziv se dodeli raziskovalcem, ki opravljajo temeljne raziskave in vodijo ali izvajajo aplikativne projekte ter izpolnjujejo pogoje za strokovno-raziskovalni naziv.

Razvojni naziv se dodeli raziskovalcem, ki vodijo ali izvajajo predvsem razvojne projekte ter izpolnjujejo pogoje za razvojni naziv.

 
4. člen
(kategorija raziskovalcev)

Raziskovalci so razvrščeni v naslednje znanstvene, strokovno-raziskovalne in razvojne nazive:

Mlajši raziskovalci:

  • asistent, asistent, razvijalec;
  • asistent z magisterijem znanosti, višji asistent, višji razvijalec;
  • asistent z doktoratom, višji strokovno-raziskovalni asistent, samostojni razvijalec.

Starejši raziskovalci:

  • znanstveni sodelavec, strokovno-raziskovalni sodelavec, razvojni sodelavec;
  • višji znanstveni sodelavec, višji strokovno-raziskovalni sodelavec, višji razvojni sodelavec;
  • znanstveni svetnik, strokovno-raziskovalni svetnik, razvojni svetnik.

 
III. POGOJI, KAZALNIKI IN MERILA ZA IZVOLITEV RAZISKOVALCEV V ZNANSTVENE NAZIVE

1. Pogoji za izvolitev raziskovalcev v znanstvene nazive

5. člen
(pogoji)

Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki.

Za izvolitev v znanstveni naziv morajo biti izpolnjeni kvalitativni kazalniki raziskovalca in kvantitativni kazalniki znanstvene uspešnosti raziskovalca, določeni s tem pravilnikom.

 
1.1. Kvalitativni kazalniki raziskovalca

6. člen
(kvalitativni kazalniki)

Kandidat mora za izvolitev v znanstveni naziv izpolnjevati naslednje minimalne kvalitativne kazalnike:

  1. Asistent
    • raven izobrazbe, pridobljene po magistrskem študijskem programu, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po magistrskem študijskem programu,
    • sposobnost za raziskovalno delo.
  2. Asistent z magisterijem znanosti
    • magisterij znanosti,
    • uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno, raziskovalno delo.
  3. Asistent z doktoratom
    • doktorat znanosti,
    • objavljena dela s področja dejavnosti (objavljena dokumentirana znanstveno raziskovalna dela, aktivna udeležba na mednarodnih strokovnih srečanjih),
    • uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno vodenje projektov.
  4. Znanstveni sodelavec
    • doktorat znanosti,
    • objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna dela, ki kažejo na kakovostno, samostojno in kontinuirano raziskovalno dejavnost,
    • uveljavljenost v domači in mednarodni strokovni javnosti,
    • (črtana),
    • samostojno obvladovanje raziskovalne problematike.
  5. Višji znanstveni sodelavec
    • doktorat znanosti,
    • objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna dela, ki kažejo na kakovostno, samostojno in kontinuirano raziskovalno dejavnost,
    • izkazana mednarodna odmevnost (citiranost),
    • (črtana),
    • izkazane organizacijske sposobnosti pri vodenju raziskovalnega dela,
    • mentorska dejavnost: uspešno zaključeno vodenje doktorskih del (vodenje mladih raziskovalcev ali drugih doktorandov),
    • vsaj enomesečno neprekinjeno dokumentirano raziskovalno delo na ustreznih tujih univerzah ali znanstvenih institucijah ali sodelovanje v okviru mednarodnih povezav po uspešno zaključenem doktorskem študiju.
  6. Znanstveni svetnik
    • doktorat znanosti,
    • visoko kakovostna objavljena in dokumentirana znanstvenoraziskovalna dela,
    • izkazana odmevnost del v mednarodni in domači strokovni javnosti, ki se kaže v citiranosti del, z mednarodnim sodelovanjem, z vabljenimi prispevki na mednarodnih znanstvenih srečanjih, s članstvom v mednarodnih uredniških odborih,
    • (črtana),
    •    vodenje raziskovalne dejavnosti: domačih in mednarodnih projektov, mlajših sodelavcev in raziskovalnih skupin,
    •    mentorska dejavnost: uspešno zaključeno vodenje doktorskih del (vodenje mladih raziskovalcev ali drugih doktorandov),
    •    vsaj trimesečno dokumentirano raziskovalno delo na ustreznih tujih univerzah ali znanstvenih institucijah ali sodelovanje v okviru mednarodnih povezav po uspešno zaključenem doktorskem študiju.

 
7. člen
(pedagoški in raziskovalni nazivi)

Nazivi, ki jih raziskovalci pridobijo na podlagi pogojev in meril za pridobitev nazivov na univerzi, so enakovredni nazivom, ki veljajo v raziskovalni dejavnosti, in se prevedejo, kot sledi:

  • redni profesor, znanstveni svetnik = znanstveni svetnik
  • izredni profesor, višji znanstveni sodelavec = višji znanstveni sodelavec
  • docent, znanstveni sodelavec = znanstveni sodelavec
  • asistent, predavatelj, višji predavatelj = asistent.

 
1.2.
Kvantitativni kazalniki znanstvene uspešnosti raziskovalca

8. člen
(kvantitativni kazalniki)

Kandidat mora za izvolitev v znanstveni naziv dosegati naslednje minimalne kvantitativne kazalnike znanstvene uspešnosti (potrebni pogoj):

  1. Znanstveni sodelavec:
    1. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >150 ali A'>50 ali A">25: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti, ali
    2. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >100 ali A'>25 ali A">0: kot časovni interval se upošteva obdobje zadnjih petih let.
  2. Višji znanstveni sodelavec:
    1. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >200 ali A'>100 ali A">50: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti, in
    2. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >150 ali A'>50 ali A">25: kot časovni interval se upošteva obdobje od zadnje izvolitve.
  3. Znanstveni svetnik:
    1. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >300 ali A'>150 ali A">75: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti, in
    2. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >200 ali A'>100 ali A">50: kot časovni interval se upošteva obdobje od zadnje izvolitve.

A', A" in upoštevano število točk so določeni v pravilniku, ki ureja postopke (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.

 
2. Merila za ocenjevanje kakovosti

9. člen
(merila)

Poleg kazalnikov, določenih v 6. in 8. členu tega pravilnika, se znanstveno delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti, zato kandidat v vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno raziskovalnih dosežkov in pet najpomembnejših družbeno ekonomskih oziroma kulturno relevantnih dosežkov v zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje izvolitve.

Pri obravnavi kandidata se za kvalitativno merilo uporabi tudi celotna bibliografija kandidata, zavedena v sistemu SICRIS.

 
IV. POGOJI KAZALNIKI IN MERILA ZA IZVOLITEV RAZISKOVALCEV V STROKOVNO-RAZISKOVALNE NAZIVE

1. Pogoji za izvolitev raziskovalcev v strokovno-raziskovalne nazive

10. člen
(pogoji)

Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki.

Za izvolitev vstrokovno-raziskovalni naziv morajo biti izpolnjeni kvalitativni kazalniki raziskovalca in kvantitativni kazalniki znanstvene in strokovne uspešnosti raziskovalca, določeni s tem pravilnikom.

 
1.1.
Kvalitativni kazalniki raziskovalca

11. člen
(kvalitativni kazalniki)

Kandidat mora za izvolitev v strokovno-raziskovalni naziv izpolnjevati naslednje minimalne kvalitativne kazalnike:

  1. Asistent
    • raven izobrazbe, pridobljene po magistrskem študijskem programu, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po magistrskem študijskem programu,
    • sposobnost za raziskovalno delo.
  2. Višji asistent
    • raven izobrazbe, pridobljene po magistrskem študijskem programu, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po magistrskem študijskem programu,
    • uspešno raziskovalno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno raziskovalno delo.
  3. Višji strokovno-raziskovalni asistent
    • raven izobrazbe, pridobljene po magistrskem študijskem programu, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po magistrskem študijskem programu,
    • strokovne in organizacijske sposobnosti,
    • najmanj šest let delovnih izkušenj.
  4. Strokovno-raziskovalni sodelavec
    • doktorat znanosti,
    • publikacije s področja dejavnosti,
    • strokovne in organizacijske sposobnosti,
    • najmanj šest let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu.
  5. Višji strokovno-raziskovalni sodelavec
    • doktorat znanosti,
    • publikacije s področja dejavnosti,
    • strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin (tehnološki park, medlaboratorijska projektna skupina),
    • uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti,
    • najmanj deset let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu.
  6. Strokovno-raziskovalni svetnik
    • doktorat znanosti,
    • publikacije v znanstvenih revijah in pomembna dela s področja razvojnih in uporabnih nalog (patenti, elaborati),
    • strokovna širina (širok spekter znanja) in sposobnost uporabe tega znanja pri konkretnih raziskovalnih problemih,
    • strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju večjih skupin (tehnološki park, medlaboratorijska projektna skupina),
    • uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti,
    • najmanj 15 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu.

 
1.2.
Kvantitativni kazalniki strokovne in znanstvene uspešnosti raziskovalca

12. člen
(kvantitativni kazalniki)

Kandidat mora za izvolitev v znanstveni naziv dosegati naslednje minimalne kvantitativne kazalnike znanstvene in strokovne uspešnosti (potrebni pogoj):

  1. Strokovno-raziskovalni sodelavec:
    1. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >30 ali A'>0 ali A">0: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti, in
    2. najmanj 10 točk za strokovno uspešnost ali A3>0,2: kot časovni interval se upošteva obdobje od zadnje izvolitve oziroma za A3 zadnji razpoložljivi podatek za obdobje zadnjih petih let.
  2. Višji strokovno-raziskovalni sodelavec:
    1. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >60 ali A'>20 ali A">10: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti, in
    2. najmanj 20 točk za strokovno uspešnost ali A3>0,5: kot časovni interval se upošteva obdobje od zadnje izvolitve oziroma za A3 zadnji razpoložljivi podatek za obdobje zadnjih petih let.
  3. Strokovno-raziskovalni svetnik:
    1. upoštevano število točk (za ustrezno znanstveno vedo) >120 ali A'>30 ali A">15: kot časovni interval se upošteva celotno obdobje raziskovalne dejavnosti, in
    2. najmanj 40 točk za strokovno uspešnost ali A3>1: kot časovni interval se upošteva obdobje od zadnje izvolitve oziroma za A3 zadnji razpoložljivi podatek za petletno obdobje.

A', A" in upoštevano število točk so določeni v pravilniku, ki ureja postopke (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.

 
2. Merila za ocenjevanje kakovosti

13. člen
(merila)

Poleg kazalnikov, določenih v 11. in 12. členu tega pravilnika, se znanstveno in strokovno delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti, zato kandidat v vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno raziskovalnih dosežkov in pet najpomembnejših družbeno ekonomskih oziroma kulturno relevantnih dosežkov v zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje izvolitve.

Pri obravnavi kandidata se za kvalitativno merilo uporabi tudi celotna bibliografija kandidata, zavedena v sistemu SICRIS.

 
V. POGOJI, KAZALNIKI IN MERILA ZA IZVOLITEV RAZISKOVALCEV V RAZVOJNE NAZIVE

1. Pogoji za izvolitev v razvojne nazive

14. člen
(pogoji)

Pogoji so določeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi kazalniki.

Za izvolitev v razvojni naziv morajo biti izpolnjeni kvalitativni kazalniki raziskovalca in kvantitativni kazalniki znanstvene in strokovne uspešnosti raziskovalca, določeni s tem pravilnikom. Raziskovalno razvojno delovanje obsega razvoj novih izdelkov, razvoj novih tehnologij in prenos raziskovalnih dosežkov v industrijo.

 
1.1.
Kvalitativni in kvantitativni kazalniki

15. člen
(kvalitativni in kvantitativni kazalniki)

Kandidat mora za izvolitev v razvojni naziv izpolnjevati naslednje minimalne kvalitativne in kvantitativne kazalnike:

  1. Razvijalec
    • raven izobrazbe, pridobljene po magistrskem študijskem programu, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po magistrskem študijskem programu,
    • sposobnost za razvojno delo.
  2. Višji razvijalec
    • raven izobrazbe, pridobljene po magistrskem študijskem programu, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po magistrskem študijskem programu,
    • uspešno razvojno delo, ki kaže na sposobnost kandidata za samostojno razvojno delo,
    • najmanj tri leta delovnih izkušenj.
  3. Samostojni razvijalec
    • raven izobrazbe, pridobljene po magistrskem študijskem programu, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po magistrskem študijskem programu,
    • strokovne in organizacijske sposobnosti,
    • najmanj šest let delovnih izkušenj.
  4. Razvojni sodelavec
    • raven izobrazbe, pridobljene po magistrskem študijskem programu, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po magistrskem študijskem programu,
    • strokovne in organizacijske sposobnosti,
    • razvojni rezultati (patenti, inovacije),
    • najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega delovanja ali najmanj 20 točk (upoštevano število točk), pridobljenih na podlagi kvantitativnih bibliografskih kazalnikov in meril znanstvene in strokovne uspešnosti določenih v pravilniku, ki ureja postopke (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti,
    • najmanj šest let delovnih izkušenj.
  5. Višji razvojni sodelavec
    • raven izobrazbe, pridobljene po magistrskem študijskem programu, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi, pridobljeni po magistrskem študijskem programu,
    • strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju projektov,
    • razvojni rezultati (patenti, inovacije),
    • najmanj šest let delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega delovanja ali najmanj 30 točk (upoštevano število točk), pridobljenih na podlagi kvantitativnih bibliografskih kazalnikov in meril znanstvene in strokovne uspešnosti določenih pravilniku, ki ureja postopke (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.
    • najmanj deset let delovnih izkušenj.
  6. Razvojni svetnik
    • doktorat znanosti,
    • strokovne in organizacijske sposobnosti pri vodenju najzahtevnejših projektov,
    • vrhunski razvojni rezultat,
    • uspešno uvajanje mlajših sodelavcev v njihove specialnosti ter uspešno mentorstvo,
    • najmanj 15 let delovnih izkušenj s področja raziskovalno razvojnega delovanja,
    • najmanj 40 točk (upoštevano število točk), pridobljenih na podlagi kvantitativnih bibliografskih kazalnikov in meril znanstvene in strokovne uspešnosti določenih v pravilniku, ki ureja postopke (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanja izvajanja raziskovalne dejavnosti.

 
2. Merila za ocenjevanje kakovosti

16. člen
(merila)

Poleg kazalnikov, določenih v 15. členu tega pravilnika, se znanstveno in strokovno delo kandidata ocenjuje tudi z merilom za ocenjevanje kakovosti, zato kandidat v vlogi posebej predstavi pet najpomembnejših znanstveno raziskovalnih in pet najpomembnejših družbeno ekonomsko oziroma kulturno relevantnih dosežkov v zadnjih petih letih oziroma v obdobju od zadnje izvolitve.

Pri obravnavi kandidata se kot kvalitativno merilo uporabi in upošteva tudi celotna bibliografija kandidata, zavedena v sistemu SICRIS.

 
VI. POSTOPEK IZVOLITVE

17. člen
(zahtevnejši pogoji)

Pri postopku izvolitve mora raziskovalna organizacija upoštevati minimalne pogoje in merila, določene s tem pravilnikom, lahko pa v svojem splošnem pravnem aktu določi zahtevnejše pogoje in merila za izvolitev oziroma s tem pravilnikom določene minimalne pogoje in merila bolj razdela.

 
18. člen
(organ za izvolitve)

V javni raziskovalni organizaciji opravi izvolitev v raziskovalni naziv, na podlagi pogojev in meril za izvolitev v posamezni raziskovalni naziv, strokovni organ (strokovno telo) za izvolitve, določen z aktom o ustanovitvi ali splošnim pravnim aktom.

V raziskovalni organizaciji opravi izvolitev v raziskovalni naziv najmanj tri-člansko strokovno telo, imenovano s sklepom direktorja. Za izvolitev v enega od dveh najvišjih znanstvenih, strokovno-raziskovalnih ali razvojnih nazivov mora biti vsaj eden izmed članov strokovnega telesa zaposlen zunaj raziskovalne organizacije, v kateri se opravlja izvolitev.

Člani strokovnega telesa iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo imeti enak ali višji raziskovalni naziv, kot je naziv, ki se dodeljuje kandidatu. Če se odloča o izvolitvi v raziskovalni naziv člana strokovnega telesa, se ta v postopku izvolitve izloči in se za ta postopek imenuje nadomestnega člana.

Postopek za izvolitev raziskovalcev v raziskovalni naziv opredeli javna raziskovalna organizacija in raziskovalna organizacija s splošnim pravnim aktom – pravilnikom.

Raziskovalne organizacije v splošnem pravnem aktu iz prejšnjega odstavka opredelijo postopek za izvolitev raziskovalca v raziskovalni naziv. Pri določitvi pogojev in meril za izvolitev v posamezni raziskovalni naziv se lahko raziskovalne organizacije sklicujejo neposredno na splošne pravne akte Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS), ki jih morajo navesti.

V splošnem pravnem aktu iz četrtega odstavka tega člena se lahko opredeli ustrezen postopek za razvrstitev raziskovalca v posamezen raziskovalni naziv s sklepom direktorja, ob upoštevanju predpisanih pogojev in meril za izvolitev. Podelitev raziskovalnih nazivov s sklepom direktorja lahko traja do podelitve raziskovalnega naziva pristojnega organa, vendar največ za dobo enega leta.

Doba v nazivu, ki ga podeli direktor, se ne všteva v dobo za izvolitev v raziskovalni naziv, ki ga izvede pristojni organ.

 
19. člen
(veljavnost izvolitve)

Veljavnost izvolitve je za naziv:

  • asistent: 3 leta
  • asistent z magisterijem znanosti: 3 leta
  • asistent z doktoratom: 3 leta
  • znanstveni sodelavec: 5 let
  • višji znanstveni sodelavec: 5 let
  • znanstveni svetnik: trajna.

Veljavnost izvolitve se na zahtevo raziskovalca ustrezno podaljša za čas porodniškega oziroma starševskega ali bolniškega dopusta, če ta traja več kot tri mesece.

Dobe izvolitve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za strokovno-raziskovalne oziroma razvojne nazive.

 
20. člen
(začetek postopka za izvolitev)

Postopek za izvolitev v višji naziv se začne na podlagi vloge raziskovalca, vendar ne prej kot šest mesecev pred potekom veljavnosti izvolitve.

Pri raziskovalcih, ki za 50% presegajo minimalno število točk na podlagi kvantitativnih kazalnikov in meril za izvolitev in izkazujejo izjemne rezultate v zadnjem obdobju, se izjemoma lahko začne postopek za izvolitev predčasno, vendar šele po poteku polovice dobe veljavnega naziva.

 
21. člen
(izvolitev)

V postopku za izvolitev pristojni organ (strokovno telo) najprej pregleda, ali kandidat izpolnjuje pogoje za izvolitev, nato obravnava vse kazalnike in merila znanstvene in strokovne uspešnosti kandidata in pri tem posebej upošteva pet najpomembnejših znanstvenih in pet najpomembnejših družbeno ekonomsko oziroma kulturno relevantnih dosežkov, ki jih je navedel kandidat, in upošteva celotno bibliografijo kandidata, zavedeno v sistemu SICRIS.

Na podlagi ugotovljenih pogojev in ostalih kazalnikov in meril pristojni organ (strokovno telo) javne raziskovalne organizacije in raziskovalne organizacije predlaganega kandidata lahko izvoli v višji oziroma isti naziv ali pa predlog kandidata za izvolitev v predlagani raziskovalni naziv zavrne.

Število znanstvenih svetnikov v javnih raziskovalnih zavodih (v nadaljnjem besedilu: JRZ) praviloma ne presega 20% vseh raziskovalcev z znanstvenimi nazivi starejših raziskovalcev (znanstveni svetnik, višji znanstveni sodelavec in znanstveni sodelavec, ki delajo polni delovni čas ali imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom (dopolnilno delo) v tem JRZ z vsaj 80% zaposlitve). Kadar bi nova izvolitev pomenila preseganje tega deleža, mora JRZ, po predhodnem soglasju upravnega odbora JRZ, za to pridobiti pozitivno mnenje Znanstvenega sveta ARRS.

Za izjemnega raziskovalca, ki presega nekatere pogoje za izvolitev in izpolnjuje pogoj glede zahtevane izobrazbe za izvolitev, vendar ne izpolnjuje enega od drugih pogojev, lahko raziskovalna organizacija predlaga izvolitev, vendar mora za to pridobiti pozitivno mnenje Znanstvenega sveta ARRS.

Če kandidat meni, da je v postopku izvolitve prišlo do kršitev, ki bi lahko vplivale na odločitev, sme v roku osem dni od prejema sklepa podati obrazloženo pisno vlogo z dokazili, v kateri predlaga, da pristojni organ ponovno preuči že sprejeto odločitev.

Organ, ki odloča o izvolitvi, lahko potrdi svojo prvotno odločitev ali pa sklep razveljavi in sprejme novo odločitev na podlagi predloga komisije, ki se za tak primer imenuje v raziskovalni organizaciji.

Postopek za izvolitev mora biti zaključen v šestih mesecih od vložitve vloge v skladu z 20. členom tega pravilnika.

Izvolitveno obdobje velja od dneva, ko se je iztekla prejšnja veljavnost izvolitve. Če poteče veljavnost raziskovalnega naziva v času postopka za izvolitev, ali če se postopek za izvolitev v skladu z drugim odstavkom 20. člena tega pravilnika začne predčasno, velja novo izvolitveno obdobje od dneva dokončnosti sklepa pristojnega organa.

Raziskovalcem, ki jim v času postopka za izvolitev poteče veljavnost raziskovalnega naziva, strokovno telo s sklepom podaljša veljavnost naziva do zaključka postopka.

 
22. člen
(možne ponovne izvolitve v isti naziv)

Asistent in asistent z magisterijem znanosti sta lahko še enkrat izvoljena v isti naziv.

Asistent z doktoratom je lahko še enkrat izvoljen v isti naziv (skupna doba v nazivu največ šest let).

Ponovna izvolitev v naziv znanstvenega sodelavca in višjega znanstvenega sodelavca ni omejena.

V naziv višjega znanstvenega sodelavca je praviloma lahko imenovan, kdor je bil vsaj enkrat ponovno izvoljen v naziv znanstvenega sodelavca, v naziv znanstvenega svetnika pa vsaj dvakrat ponovno izvoljen v naziv višjega znanstvenega sodelavca.

Izvolitev v naziv znanstvenega svetnika je trajna.

V strokovno-raziskovalni naziv asistent, višji asistent in v razvojni naziv: razvijalec, višji razvijalec so lahko raziskovalci še največ enkrat izvoljeni v isti naziv.

V naziv višji strokovno-raziskovalni asistent, strokovno-raziskovalni sodelavec in višji strokovno-raziskovalni sodelavec in samostojni razvijalec, razvojni sodelavec in višji razvojni sodelavec so lahko raziskovalci izvoljeni večkrat v isti naziv.

Izvolitev v naziv strokovno-raziskovalni svetnik in razvojni svetnik je trajna.

Za ponovno izvolitev v isti naziv je v obdobju od zadnje izvolitve potrebno doseči najmanj polovico točk, kolikor jih je potrebno za izvolitev v višji naziv.

Če kandidat ne doseže pogojev za ponovno izvolitev v isti naziv, se ga lahko izvoli v naziv, za katerega izpolnjuje pogoje.

 
VII. NADZOR NAD IZVAJANJEM PRAVILNIKA

23. člen
(nadzor nad izvajanjem)

Nadzor nad izvajanjem pravilnika opravlja ARRS. Nadzor opravlja s pregledom listin in izpolnjevanja pogojev, določenih s kvantitativnimi kazalniki. ARRS lahko za izvedbo nadzora najame pooblaščene revizorje, ki v imenu ARRS izvedejo nadzor.

Raziskovalne organizacije, ki volijo raziskovalce v raziskovalne nazive, morajo na zahtevo ARRS ali revizorjev iz prvega odstavka tega člena predložiti vso potrebno dokumentacijo.

JRZ morajo vsako leto na obrazcih, ki jih pripravi ARRS, oddati poročilo o izpolnjevanju minimalnih kvantitativnih kazalcev za izvolitev v vse nazive, za katere so predpisani minimalni kvantitativni kazalci.

Če ARRS ugotovi, da raziskovalna organizacija pri izvolitvi raziskovalca v raziskovalni naziv ni upoštevala minimalnih pogojev, kazalnikov in meril, določenih s tem pravilnikom, oziroma pogojev in meril, določenih v svojem splošnem pravnem aktu, obvesti o ugotovljeni nepravilnosti raziskovalno organizacijo in jo pozove, da v 30 dneh odpravi nepravilnosti. Če v predpisanem roku raziskovalna organizacija ne odpravi nepravilnosti, raziskovalec, pri katerem je bil ugotovljen neveljavni naziv, ni upravičen do financiranja iz državnega proračuna.
 

Priloga:


Pravilnik o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 126/08) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

24. člen
(prevedba raziskovalnih nazivov)

Raziskovalne organizacije izvedejo uvrstitev vseh raziskovalcev v raziskovalne nazive, določene s tem pravilnikom, tudi za znanstvene svetnike, čeprav je njihova izvolitev trajna, v treh mesecih od uveljavitve tega pravilnika. Raziskovalna organizacija izda raziskovalcu pisno obvestilo.

Veljavnost izvolitve raziskovalca v raziskovalni naziv se z uvrstitvijo raziskovalca v raziskovalni naziv, določen s tem pravilnikom, ne spreminja in velja do izteka veljavnosti izvolitve.

 
25. člen
(prenehanje veljavnosti raziskovalnih nazivov)

Z uveljavitvijo tega pravilnika se prenehajo uporabljati raziskovalno-razvojni nazivi.

Do uveljavitve tega pravilnika dodeljeni raziskovalno-razvojni nazivi se smiselno prevedejo v strokovno-raziskovalne nazive, določene s tem pravilnikom. Šteje se, da na dan uveljavitve tega pravilnika:

  • asistent izpolnjuje pogoje za asistenta,
  • asistent – specialist izpolnjuje pogoje za višjega asistenta,
  • višji raziskovalno-razvojni asistent izpolnjuje pogoje za višjega strokovno-raziskovalnega asistenta,
  • raziskovalno-razvojni sodelavec izpolnjuje pogoje za strokovno-raziskovalnega sodelaveca,
  • višji raziskovalno-razvojni sodelavec izpolnjuje pogoje za višjega strokovno-raziskovalnega sodelaveca,
  • raziskovalno-razvojni svetnik izpolnjuje pogoje za strokovno-raziskovalnega svetnika.

 
26. člen
(strokovni sodelavec v humanistiki)

Nazivi strokovni sodelavec v humanistiki, samostojni sodelavec v humanistiki in samostojni strokovni sodelavec – specialist v humanistiki se ne dodeljujejo.

Raziskovalci, izvoljeni v naziv strokovni sodelavec v humanistiki, samostojni strokovni sodelavec v humanistiki in samostojni strokovni sodelavec – specialist v humanistiki, obdržijo pridobljeni naziv ali se prevedejo v strokovno-raziskovalni naziv.

 
27. člen
(uskladitev splošnih aktov)

Raziskovalne organizacije morajo uskladiti obstoječe splošne pravne akte z določbami tega pravilnika v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.

O uskladitvi splošnih aktov s tem pravilnikom morajo raziskovalne organizacije pisno obvestiti ARRS.

 
28. člen
(prenehanje uporabe)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati določbe 9., 10., 11. in 12. člena Pravilnika o merilih za ocenjevanje kakovosti raziskovalne dejavnosti in o evidencah ter spremljanju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 65/94, 1/98, 35/98 in 52/98).

 
29. člen
(začetek veljavnosti pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.


Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 41/09) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.


Pravilnik o spremembi Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 55/11) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.


Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 80/12) vsebuje naslednjo končno določbo:

»9. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.


Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 5/17) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

14. člen

Določbi spremenjene sedme alineje 5. točke in sedme alineje 6. točke 6. člena pravilnika se začneta uporabljati tri leta po uveljavitvi tega pravilnika.

15. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.


Pravilnik o spremembah Pravilnika o raziskovalnih nazivih (Uradni list RS, št. 31/17) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

4. člen

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Stran ureja: Tanja Tomaževič Aničin Datum: 28.06.2017