Pravilnik je bil v veljavi do 15.07.2010. Od 16.07.2010 velja dopolnjeni in spremenjeni pravilnik.

Prejšnja objava: v veljavi do 30.10.2009.

POMEMBNO: Do konca leta 2009 se še vedno uporablja prej veljavni Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Ur.l. RS, št. 39/06, 106/06 in 39/07), razen določb prvega odstavka 7. člena, 8., 9. in 10. člena pravilnika.

Pogoji za vodje raziskovalnih projektov so z veljavnostjo 2.6.2009, urejeni v Pravilniku o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Ur.l. RS, št. 41/09).

Spremembe upoštevane v čistopisu: Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti (Ur.l.RS, št. 86/2009); veljavnost od 31.10.2009.

Podatki o predpisu:

• Uradni list RS št. 41/09, datum objave: 01.06.2009, veljavnost: 02.06.2009
• Uradni list RS št. 86/09, datum objave: 30.10.2009, veljavnost: 31.10.2009

NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO

Pravilnik o kazalcih in merilih znanstvene in strokovne uspešnosti - v veljavi do 15.07.2010
 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in namen pravilnika)

Ta pravilnik določa kazalce in merila za ocenjevanje znanstvene in strokovne uspešnosti izvajalcev raziskovanja, ki so (so)financirani s sredstvi Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).

Namen pravilnika je zagotoviti integralen okvir za presojo znanstvene in strokovne uspešnosti, ki temelji na najvišjih in mednarodno primerljivih standardih, upoštevajoč naslednje parametre: a) posebnosti posameznih ved, njihovo kulturo objavljanja in citiranja ter različno stopnjo vpetosti v mednarodni oziroma nacionalni znanstveni prostor; b) razločevanje med temeljnimi in aplikativnimi (razvojnimi) raziskovalnimi projekti, kar se odraža v specifičnosti in prilagojenosti zahtev in meril, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci; c) upoštevanje raziskovalne uspešnosti, kar pomeni, da poleg kvantitativnega ocenjevanja na podlagi bibliometričnih kazalcev vključimo tudi vrednotenje raziskovalne uspešnosti v smislu recenzentske presoje predloga in vrednotenje petih najpomembnejših dosežkov prijavitelja.

2. člen

(nevtralna slovnična oblika)

V pravilniku uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.

II. KAZALCI IN MERILA ZNANSTVENE IN STROKOVNE USPEŠNOSTI

3. člen

(kazalci znanstvene in strokovne uspešnosti)

Pri ocenjevanju raziskovalne uspešnosti se smiselno uporabljajo določila od 16. do 22. člena Pravilnika o ocenjevanju in financiranju raziskovalnih in infrastrukturnih programov (Uradni list RS, št. 23/08), ki opredeljujejo kriterije ocenjevanja, kazalce raziskovalne kakovosti, družbenoekonomske in kulturne relevantnosti ter kazalce kakovosti raziskovalne usposobljenosti, razvojne uspešnosti in upravljavske sposobnosti.

V ocenjevalnih postopkih se ločeno upoštevajo kvantitativni elementi (bibliometrični kazalci, citati, finančno vrednoteno sodelovanje z uporabniki, ipd.) in vsebinske ocene recenzentov (do 5 najpomembnejših znanstvenih in do 5 družbeno oziroma ekonomsko relevantnih dosežkov, ocena vsebine projekta, ipd.).

Podrobno uporabo kvantitativnih kriterijev se opredeli v metodologiji ocenjevalnih postopkov.

Pomembnost oziroma utež znanstvene in strokovne ocene za sprejemanje odločitev se spreminja glede na vrsto in finančni obseg raziskave, ki je predmet ocenjevanja. Pri temeljnih raziskavah dobi večjo težo znanstvena uspešnost, pri aplikativnih raziskavah pa dobi večjo težo uspešnost prenosa in uporabe znanja, ki se upošteva v ocenah recenzentov.

Pomembno merilo znanstvene uspešnosti je citiranost objavljenih del, ki se ocenjuje s skupnim številom citatov, povprečnim številom citatov na delo, deležem visoko citiranih del in deležem del, ki niso bila citirana.

Pri ocenjevanju družbene oziroma ekonomske relevance se v ocenjevalnih postopkih opredelijo tudi druga kvantitativna merila sodelovanja raziskovalcev z drugimi financerji raziskav.

Znanstvena in strokovna dela (bibliografske enote), ki se jih ocenjuje, morajo biti katalogizirana v sistemu COBISS.SI. Verifikacijo ustreznosti razvrstitve bibliografskih enot, ki so predmet ocenjevanja znanstvene uspešnosti po veljavni tipologiji dokumentov ali del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS, izvajajo osrednji specializirani informacijski centri po vedah (OSIC-i).

Znanstvena in strokovna dela se točkuje. Točkujeta se znanstvena uspešnost ter uspešnost prenosa in uporabe znanja (v nadaljnjem besedilu: strokovna uspešnost). Število točk se deli s številom avtorjev prispevka. Če je avtorjev več kot 10, se število točk deli z izrazom 10*log10N, pri čemer je N število avtorjev (izraz 10*log10N npr. pomeni 10 pri 10 avtorjih, 20 pri stotih avtorjih, in 30 pri tisoč avtorjih). Točk strokovne uspešnosti se ne uporablja samostojno, ampak se jih uporabi samo za dopolnitev točkovanja znanstvene uspešnosti.

4. člen

(pet najpomembnejših dosežkov)

Agencija za vsak razpis posebej opredeli metodologijo ocenjevanja, v okviru katere je opredeljeno ocenjevanje izjemnih dosežkov. Prijavitelj v prijavi navede do pet izjemnih dosežkov na znanstvenem in do pet izjemnih dosežkov na strokovnem področju.

Izjemni dosežki so na primer: nadpovprečna citiranost v znanstveni disciplini po metodologiji ISI, citati izven ISI, objave, ki jih točkovanje po mnenju avtorja ne ovrednoti ustrezno (npr. udeležba na izjemno pomembnem kongresu, objava v reviji Science, Nature ipd.), delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki, pomembne objave z večjim številom avtorjev in skupin (delež avtorja), nagrade, medalje, uredništva, uspešni prenosi in uporabe znanje, prodaje patentov ipd.. Ocena izjemnih dosežkov mora imeti pri ocenjevanju primerljivo težo s kvantitativnim ocenjevanjem bibliografskih kazalcev znanstvene in strokovne uspešnosti.

5. člen

(bibliografski kazalci in merila znanstvene uspešnosti)

Za kvantitativno ocenjevanje (točkovanje) znanstvene uspešnosti se uporabljajo naslednji kazalci in merila:

1. Znanstveni članek (Cobiss tip 1.01, 1.02, 1.03)
   1. Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SCI Expanded, s faktorjem vpliva

   v prvi četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije		nad 100 točk
   v drugi četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije		80 - 100 točk
   v tretji četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije		60 - 80 točk
   v četrti četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije		40 - 60 točk

Vrednost točk v intervalu se v 2., 3. in 4. četrtini revij računsko določi tako, da se sorazmerno upošteva velikost faktorja vpliva revije znotraj četrtine in se k vrednosti točk za spodnjo mejo intervala prišteje do največ 20 točk po formuli 20 * (IF - IF_min)/(IF_max - IF_min), kjer je IF faktor vpliva, IF_min in IF_max pa sta spodnja in zgornja vrednost faktorjev vpliva znotraj četrtine revij ustrezne vsebinske kategorije. V četrti četrtini revij je IF_min= 0.

V prvi četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije se vrednost točk računsko določi tako, da se sorazmerno upošteva velikost faktorja vpliva revije znotraj četrtine in se k vrednosti točk za spodnjo mejo intervala prišteje do največ 70 točk po formuli 70 * (IF - IF_min)/(IF_max - IF_min). Za prispevke na področju, kjer je zaradi zelo kvalitetnih znanstvenih revij IF_max-IF_min > 3x (povprečna vrednost IF področja), namesto te formule, k vrednosti točk za spodnjo mejo tega intervala, prištejemo vrednost izraza 80*LN (IF/IF_min). ".

 

B.1 Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SSCI, s faktorjem vpliva v prvi polovici revij ustrezne vsebinske kategorije ali v reviji kategorije A evropskega humanističnega indeksa ERIH (upošteva se zadnja delovna verzija)		70 točk
B.2 Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SSCI, s faktorjem vpliva v drugi polovici revij ustrezne vsebinske kategorije, v reviji, ki jo indeksira A&HCI, ali v reviji kategorije B evropskega humanističnega indeksa ERIH (upošteva se zadnja delovna verzija).		40 točk

 

C. Znanstveni članek v reviji kategorije C evropskega humanističnega indeksa ERIH (upošteva se zadnja delovna verzija) ali v reviji, ki jo indeksira mednarodna bibliografska baza podatkov iz seznama agencije		30 točk
D. Znanstveni članek v drugih znanstvenih revijah iz seznama agencije		10 točk

Znanstveni članki (1.01, 1.02) morajo obsegati najmanj 4 strani, sicer se ocenjujejo kot kratki znanstveni prispevki (1.03). Kratki znanstveni prispevki (1.03) se ocenjujejo z 80 % točk, kot jih dobivajo izvirni in pregledni znanstveni članki v revijah iste kategorije, razen kratki znanstveni članki (1.03) v prvi polovici revij SCI ali SSCI, ki se ocenjujejo s 100% točk, kot jih dobivajo izvirni in pregledni znanstveni članki v revijah iste kategorije.

2. Znanstvena monografska publikacija in drugi dokumentarni dosežki (Cobiss tip 2.01, 2.18, 2.20, 2.22, 2.24)

Znanstvena monografija mora biti recenzirana in opremljena z ISBN (ISMN) številko.

3. Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji (Cobiss tip 1.16 v 2.01, 2.02, 2.06, 2.16, 2.17, 2.20)

4. Znanstveni prispevek na konferenci, objavljen v zborniku recenziranih znanstvenih prispevkov (Cobiss tip 1.06 in 1.08 v 2.31 ali 2.32)

1. Za naravoslovje, medicino in biotehniko: število točk je sestavljeno iz skupnih točk in preostalih točk znanstvene uspešnosti (5. člen tega pravilnika), vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 15% skupnega števila točk.
2. Za tehniko: število točk je sestavljeno iz skupnih točk, iz kategorije 1. C, če revija izhaja v svetovnem jeziku (angleški, francoski, nemški, ruski, španski) in iz preostalih točk znanstvene uspešnosti (5. člen tega pravilnika), vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 15% skupnega števila točk.
3. Za družboslovje: število točk je sestavljeno iz skupnih točk iz kategorije 1. C, če revija izhaja v svetovnem jeziku (angleški , francoski, nemški, ruski, španski), števila točk v kategoriji 2. B, števila točk v kategoriji 3. C, če je monografija izdana pri tuji založbi, in preostalih točk znanstvene uspešnosti (5. člen tega pravilnika), vendar le v tolikšni meri, da vsota preostalih točk ne preseže 15% skupnega števila točk.
4. Za humanistiko: število točk je sestavljeno iz celotnega števila točk znanstvene uspešnosti (5. člen tega pravilnika). K tem točkam se prištejejo točke strokovne uspešnosti (6. člen tega pravilnika), vendar le v tolikšni višini, da njihova vsota ne preseže 15% skupnega števila točk.
5. Za interdisciplinarne raziskave: število točk je sestavljeno iz celotnega števila točk znanstvene uspešnosti (5. člen tega pravilnika). K tem točkam se prištejejo točke strokovne uspešnosti (6. člen tega pravilnika), vendar le v tolikšni višini, da njihova vsota ne preseže 15% skupnega števila točk. Interdisciplinarne raziskave so opredeljene v vsakem razpisu posebej.

Metodologija ocenjevalnih postopkov opredeli mejno vrednost upoštevanega števila točk, ki je določena tako, da je blizu vrednostim najboljših slovenskih raziskovalcev. Metodologija tudi opredeli način izračuna točk, ki ločeno upošteva objave v prvi četrtini revij SCI ali v SSCI, oziroma objave v najboljših znanstvenih revijah in v monografijah izdanih pri mednarodnih založbah.