> Zakoni, predpisi, normativni akti > Veljavni akti
Zakoni, predpisi, normativni akti
Veljavni akti
      

Prejšnja objava: v veljavi do 2. 6. 2017


NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO

OPOZORILO
Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače (več o tem).

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije obsega:

Uredba o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti financirane iz Proračuna Republike Slovenije

(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(Vsebina)

S to uredbo se določijo normativi in standardi, kot podlaga za določitev obsega sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnih programov, raziskovalnih projektov, infrastrukturnih programov, programa usposabljanja mladih raziskovalcev (v nadaljnjem besedilu: programi oziroma projekti), ustanoviteljskih obveznosti in ostalih povračil v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov, katerih izvajaje se financira iz Proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: proračun), za določitev cene ekvivalenta polne zaposlitve ter za spremljanje in porabo sredstev proračuna.

2. člen

(Obseg sredstev)

Obseg sredstev, potrebnih za izvedbo programa oziroma projekta, se določi odvisno od razvrstitve programa oziroma projekta po vrsti raziskave, povprečne cene ekvivalenta polne zaposlitve in dodeljenega števila ekvivalentov polne zaposlitve za izvedbo programa oziroma projekta.

II. RAZVRSTITEV PROGRAMOV OZIROMA PROJEKTOV PO VRSTI RAZISKAVE

3. člen

(Razvrstitev programov oziroma projektov)

(1) Programe oziroma projekte se razvršča z določitvijo točk, glede na vrsto raziskave, v cenovne kategorije: A, B, C, D, E in F.

(2) Število točk se določi ob upoštevanju:

  • okolja, kjer se raziskava izvaja;
  • potrebne raziskovalne opreme in drugih, za izvajanje raziskave potrebnih, osnovnih sredstev;
  • neposrednih stroškov materiala in stroškov storitev;
  • posebnih pogojev pri izvajanju programa oziroma projekta.

(3) Poleg kriterijev iz prejšnjega odstavka je za razvrstitev potrebno upoštevati še kriterij, ki je vezan na stopnjo opremljenosti raziskovalne organizacije, kjer raziskovalna skupina izvaja programe oziroma projekte.

4. člen

(Razvrstitev glede na okolje izvajanja)

Glede na okolje, v katerem se raziskava izvaja, so raziskovalni programi oziroma projekti razvrščeni v kabinetne, laboratorijske in terenske.

5. člen

(Kabinetni programi oziroma projekti)

V kabinetne programe oziroma projekte se razvrsti raziskava, če:

  • se izvaja v prostorih (kabinetih) raziskovalnih organizacij;
  • za izvajanje ni potreben prostor s posebno opremo (laboratorij);
  • se pri obdelavi podatkov uporablja računalnik;
  • se izvaja v zaprtih prostorih (arhivih, knjižnicah), izven kraja sedeža raziskovalne organizacije.

6. člen

(Laboratorijski programi oziroma projekti)

V laboratorijske programe oziroma projekte se razvrsti raziskava, če:

  • se več kot 20 odstotkov raziskave izvaja v laboratoriju in se pri raziskovanju uporablja posebna laboratorijska oziroma infrastrukturna računalniška oprema;
  • skupna vrednost laboratorijske opreme, ki je potrebna za izvajanje raziskave, znaša vsaj 50.000 eurov.

7. člen

(Terenski programi oziroma projekti)

V terenske programe oziroma projekte se razvrsti raziskava, če:

  • se izvaja na prostem (polje, gozd itd.);
  • se izvaja v kraju sedeža raziskovalne organizacije na zemljišču, s katerim upravlja raziskovalna organizacija;
  • se izvaja izven sedeža raziskovalne organizacije;
  • se pri izvajanju uporablja oprema v vrednosti najmanj 30.000 eurov;
  • je potrebna dodatna nekvalificirana oziroma kvalificirana delovna sila.

8. člen

(Točkovanje programov oziroma projektov glede na okolje izvajanja)

Posamezne programe oziroma projekte se točkuje glede na razvrstitev v skladu s 5., 6. in 7. členom te uredbe tako, da se dodeli:

  • do 30 točk za kabinetni program oziroma projekt;
  • do 50 točk za laboratorijski program oziroma projekt;
  • do 40 točk za terenski program oziroma projekt.

9. člen

(Točkovanje programov oziroma projektov glede na sedež)

Programu oziroma projektu, ki se vsaj 25 odstotkov časa izvaja izven sedeža raziskovalne organizacije, se dodeli:

  • do 5 točk, če se raziskava izvaja v Sloveniji, toda izven kraja sedeža raziskovalne organizacije, in se člani ekipe vračajo v kraj bivanja;
  • do 10 točk, če se raziskava izvaja v Sloveniji, toda izven kraja sedeža raziskovalne organizacije, in člani ekipe prenočujejo v kraju izvajanja projekta;
  • do 20 točk, če se raziskava izvaja v tujini.

10. člen

(Razvrstitev in točkovanje glede na opremo)

(1) Glede na opremo in druga sredstva, potrebna za izvedbo programa oziroma projekta, se dodeli:

  • do 15 točk za kabinetni program oziroma projekt, če je za izvajanje potrebna računalniška oprema v vrednosti vsaj 50.000 eurov;
  • do 30 točk laboratorijskemu programu oziroma projektu, kjer je za izvajanje potrebna laboratorijska in računalniška oprema;
  • do 25 točk za terenski program oziroma projekt, če se na terenu uporablja posebna oprema.

(2) Ne glede na razvrstitev programa oziroma projekta se dodeli:

  • 15 točk, če je za izvedbo programa oziroma projekta potrebna raziskovalna oziroma infrastrukturna oprema ali osnovna sredstva (v vrednosti posameznega instrumenta nad 50.000 eurov) in delovanje te opreme ni v celoti pokrito iz proračuna, (oziroma ustrezno manj, če se sofinancira iz proračuna, npr. za infrastrukturne centre);
  • 15 točk, če je za izvedbo programa oziroma projekta potrebno vzdrževati infrastrukturne objekte (npr. osnovna čreda, dolgoletni nasadi), pri čemer se ne upoštevajo objekti, ki se posebej sofinancirajo iz proračuna;
  • 5 točk, če se na terenu uporabljajo specialna prevozna sredstva, kot so terenska vozila, prevozne terenske delovne postaje z merilno opremo ipd.

11. člen

(Razvrstitev in točkovanje glede na obseg stroškov)

V zvezi z neposrednimi stroški materiala in stroški storitev se dodeli:

  • do 15 točk, če so stroški materiala in stroški storitev za izvedbo programa oziroma projekta enaki ali večji od stroškov za bruto plače izvajalcev;
  • 5 točk, če stroški materiala in stroški storitev za izvedbo programa oziroma projekta ne presegajo stroškov za bruto plače izvajalcev;
  • do 30 točk, če raziskovalno skupino raziskovalnega projekta oziroma raziskovalnega programa sestavlja več kot polovica raziskovalcev z najvišjim raziskovalnim nazivom.

12. člen

(Razvrstitev in točkovanje glede na posebne pogoje)

V zvezi s posebnimi pogoji pri izvajanju programa oziroma projekta se dodeli:

  • do 5 točk, kadar so pri izvedbi programa oziroma projekta potrebni posebni zaščitni ukrepi za raziskovalce zaradi izpostavljanja povečani nevarnosti (radioaktivno sevanje, delo z nevarnimi snovmi itd.);
  • do 5 točk, kadar so pri izvedbi programa oziroma projekta potrebni posebni zaščitni ukrepi in uporaba posebnih zaščitnih sredstev, da se preprečijo škodljivi vplivi na okolje;
  • do 5 točk, kadar je izvedba programa oziroma projekta sezonske narave (določen del ali celotno raziskavo se lahko opravi samo v določenem letnem času);
  • do 5 točk, kadar je določene faze programa oziroma projekta, ki obsegajo več kot 10 odstotkov časa celotnega programa oziroma projekta, potrebno izvesti v več izmenskem delu.

13. člen

(Razvrstitev in točkovanje glede na raziskovalno organizacijo)

(1) Kriterij, ki je vezan na raziskovalno organizacijo, je stopnja opremljenosti raziskovalne organizacije, ki se izračuna kot delež osnovnih sredstev v sredstvih raziskovalne organizacije. Pri izračunu se upoštevajo podatki iz zadnje letne bilance stanja.

(2) Glede na ugotovljeno stopnjo opremljenosti se dodeli:
 

Delež osnovnih
sredstev v odstotku
Točk
do 25 8
do 55 13
nad 55 18

14. člen

(Razvrstitev v cenovno kategorijo)

(1) Zbrane točke po vseh kriterijih se seštejejo.

(2) Glede na ugotovljeno stopnjo opremljenosti se dodeli:
 

Seštevek točk Kategorija
do 55 razred A
od 56 do 80 razred B
od 81 do 110 razred C
od 111 do 130 razred D
od 131 do 160 razred E
nad 160 razred F

(3) Pri raziskovalnih programih in raziskovalnih projektih se, glede na izračunano povprečno plačo skladno s to uredbo in vrednost obračunske točke, določene s to uredbo, k vsoti doda za plače in prispevke ustrezno število točk. Skupno število točk za posamezno kategorijo se za raziskovalne programe in raziskovalne projekte oblikuje ločeno.

(4) Infrastrukturni programi se v cenovne kategorije ne razvrščajo. Pri plačah pa se skladno s to uredbo določi povprečno plačo izvajalcev infrastrukturnih programov ter, glede na vrednost obračunske točke, določi ustrezno število točk.

(5) Cenovna kategorija se lahko spremeni na predlog izvajalca raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta, vendar največ za eno kategorijo, z izjemo novega raziskovalnega programa, za katerega navedena omejitev ne velja. Cenovna kategorija se v obdobju financiranja lahko spremeni le enkrat.

(6) Predlog za spremembo cenovne kategorije raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta mora izvajalec v soglasju z drugimi izvajalci raziskovalnega programa oziroma soizvajalci raziskovalnega projekta vložiti pri agenciji na obrazcu, ki je kot priloga 1 sestavni del uredbe.

(7) Sprememba cenovne kategorije se izvede tako, da se ohrani finančni obseg financiranja posameznega raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta. Pri tem se zaokrožitev raziskovalnih ur opravi na celo raziskovalno uro, pretvorba v ekvivalent polne zaposlitve se opravi na dve decimalni mesti natančno.

(8) Sprememba cenovne kategorije, za katero izvajalec vloži predlog do konca meseca junija posameznega leta, velja v letu vložitve predloga in do izteka obdobja financiranja raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta. Če izvajalec vloži predlog po tem roku, velja sprememba z začetkom naslednjega leta in do izteka obdobja financiranja raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta.

III. CENA EKVIVALENTA POLNE ZAPOSLITVE

14.a člen

(Ekvivalent polne zaposlitve)

(1) Ekvivalent polne zaposlitve pomeni izvajanje raziskovalne dejavnosti ene osebe za polni delovni čas za eno leto, kar pomeni 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela.

(2) Preračun raziskovalnega dela v ekvivalent polne zaposlitve se opravi z zaokrožitvijo na dve decimalni mesti.

(3) Oznaka, ki se uporablja za ekvivalent polne zaposlitve, je FTE.

15. člen

(Elementi za določitev cene)

Povprečna cena ekvivalenta polne zaposlitve se določi na podlagi dejanske cene dela raziskovalca in dejanskih ostalih stroškov programa oziroma projekta.

16. člen

(Cena dela raziskovalca)

(1) Pri ceni dela raziskovalca se upošteva povprečna plača raziskovalcev, vključenih v programe oziroma projekte, financirane iz proračuna, ter povprečni prispevki delodajalca na izplačane plače.

(2) Pri ceni dela raziskovalca se pri izračunu upošteva, da ima posamezni raziskovalec dovoljeno obremenitev največ en ekvivalent polne zaposlitve za redno delo, za dopolnilno delo pa sorazmeren del tega obsega, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

17. člen

(Povprečna plača raziskovalcev na raziskovalnih programih)

(1) Pri izračunu povprečne plače za raziskovalce, vključene v raziskovalne programe in financirane iz proračuna, se upošteva višina osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ter povprečno delovno dobo.

(2) Pri izračunu povprečne plače za financiranje v tekočem letu se upošteva struktura izvajalcev raziskovalnih programov v preteklem letu. V izračunu se upošteva naziv raziskovalcev in napredovanje za dva razreda v okviru naziva, dovoljen odstotek mase za izplačilo delovne uspešnosti in napredovanj, ki velja za zaposlene v javnem sektorju, ter povprečno delovno dobo raziskovalcev, vključenih v raziskovalne programe, ki znaša 24 let.

18. člen

(Povprečna plača raziskovalcev na raziskovalnih projektih)

(1) Pri izračunu povprečne plače za raziskovalce, vključene v raziskovalne projekte, financirane iz sredstev proračuna, se upošteva višina osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ter povprečno delovno dobo.

(2) Pri izračunu povprečne plače za financiranje v tekočem letu se upošteva struktura izvajalcev raziskovalnih projektov v preteklem letu. V izračunu se upošteva naziv raziskovalcev in napredovanje za dva razreda v okviru naziva, dovoljen odstotek mase za izplačilo delovne uspešnosti in napredovanj, ki velja za zaposlene v javnem sektorju, ter povprečno delovno dobo raziskovalcev, vključenih v raziskovalne projekte, ki znaša 24 let.

19. člen

(Povprečna plača izvajalcev na infrastrukturnih programih)

(1) Pri izračunu povprečne plače za izvajalce, vključene v infrastrukturne programe, financirane iz sredstev proračuna, se upošteva višina osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ter povprečno delovno dobo.

(2) Pri izračunu povprečne plače za financiranje v tekočem letu se upošteva struktura izvajalcev infrastrukturnih programov v preteklem letu. V izračunu se upošteva naziv raziskovalcev in napredovanje za dva razreda v okviru naziva, dovoljen odstotek mase za izplačilo delovne uspešnosti in napredovanj, ki velja za zaposlene v javnem sektorju, ter povprečno delovno dobo raziskovalcev, vključenih v infrastrukturne programe, ki znaša 24 let.

20. člen

(Mentorski dodatek)

Dodatek za mentorstvo mladim raziskovalcem pripada mentorjem na podlagi kolektivne pogodbe, ki ureja javni sektor (v nadaljnjem besedilu: kolektivna pogodba). Pri določitvi višine dodatka za mentorstvo mladim raziskovalcem velja normativ, da se dodatek za mentorstvo mladim raziskovalcem obračuna v višini ene ure uvajanja enega mladega raziskovalca dnevno in se za vsakega naslednjega mladega raziskovalca poveča v sorazmernem deležu, vendar največ za štiri mlade raziskovalce. Sredstva za mentorski dodatek se prištejejo k obroku za mlade raziskovalce.

21. člen

(Plača mladih raziskovalcev)

Pri določitvi višine sredstev za plače mladih raziskovalcev se upošteva:

  • višina osnovne plače, dodatkov in dela plače za delovno uspešnost v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, ki ureja raziskovalno dejavnost;
  • obdobje treh let v 30. plačnem razredu in enega leta v 32. plačnem razredu;
  • povprečni dodatek za delovno dobo za čas usposabljanja.

22. člen

(Prispevki delodajalca)

Višina prispevkov delodajalca za izplačane plače se upošteva v zakonsko določeni višini.

23. člen

(Tehnični in strokovni sodelavci)

(1) Če je za izvedbo raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta potrebno sodelovanje tehničnih in strokovnih sodelavcev, se njihov obseg dela v izračunu skupnega števila ekvivalenta polne zaposlitve na programu oziroma projektu določi s faktorjem 2/3 (dve tretjini).

(2) Pri posameznem raziskovalnem programu oziroma raziskovalnem projektu razmerje vsote vseh ekvivalentov polne zaposlitve za tehnične in strokovne sodelavce ter vsote vseh ekvivalentov polne zaposlitve za raziskovalce ne sme biti večje kot:

  • A razred: 0,10,
  • B razred: 0,20,
  • C razred: 0,30,
  • D razred: 0,35,
  • E razred: 0,35,
  • F razred: 0,35.

24. člen

(Ostali stroški)

(1) Pri izračunu povprečne cene ekvivalenta polne zaposlitve se upoštevajo pri neposrednih stroških materiala in stroških storitev in amortizaciji naslednji stroški, ki jih je na podlagi knjigovodske listine neposredno ali s pomočjo verodostojno postavljenih ključev za delitev stroškov mogoče pripisati posameznemu projektu oziroma programu:

  • neposredni stroški materiala v zvezi z raziskovalnim delom, ki pomenijo stroške nakupa materiala, polproizvodov in drobnega inventarja, neposredno potrebnih za izvedbo programa oziroma projekta;
  • neposredni stroški storitev v zvezi z raziskovanim delom, ki pomenijo stroške potovanj, avtorsko delo in druge storitve, neposredno potrebne za izvedbo programa oziroma projekta;
  • strošek raziskovalne opreme, ki se prizna v višini obračunane amortizacije ob upoštevanju obsega uporabljene raziskovalne opreme, neposredno potrebne za izvedbo posameznega programa oziroma projekta, razen programa mladih raziskovalcev. Obseg uporabe posamezne raziskovalne opreme mora raziskovalna organizacija izkazati z evidenco uporabe raziskovalne opreme.

(2) Sredstva, ki jih raziskovalna organizacija prejme za pokritje stroškov amortizacije uporabljene raziskovalne opreme, raziskovalna organizacija v nadaljnjem koraku nameni za nabavo, s katero nadomesti ali obnovi potrebno raziskovalno opremo. Iz sredstev, ki jih je raziskovalna organizacija prejela za pokritje stroškov amortizacije, je raziskovalna organizacija najpozneje v petih letih od zaključka leta, v katerem je prejela sredstva, dolžna pričeti postopek nakupa nove raziskovalne opreme.

(3) Pri določitvi višine sredstev stroškov materiala za izvedbo infrastrukturnih programov se upoštevajo dejanski stroški materiala in stroški storitev. Pri določitvi višine sredstev za pokrivanje stroškov amortizacije za izvedbo infrastrukturnih programov se upoštevajo dejanski stroški obnavljanja in nadomeščanja raziskovalne opreme in drugih osnovnih sredstev, neposredno potrebnih za izvedbo infrastrukturnih programov.

(4) Pri določitvi višine sredstev za mlade raziskovalce se stroški materiala in stroški storitev financirajo v višini 60 odstotkov glede na višino, določeno za posamezno cenovno kategorijo, v ekvivalentu polne zaposlitve pri raziskovalnih programih oziroma raziskovalnih projektih. Če razpoložljiva sredstva proračuna ne zadoščajo za pokritje stroškov materiala in storitev v navedenem obsegu, se delež sorazmerno zniža.

25. člen

(Stroški, ki se pokrivajo v okviru ustanoviteljskih obveznosti)

(1) Posredni stroški, ki se pokrivajo v okviru ustanoviteljskih obveznosti, so stroški upravljanja in vodenja, fiksni stroški delovanja, ki predstavljajo posredne stroške za zagotavljanje pogojev za izvajanje raziskovalnega dela ter stroški vzdrževanja in obnavljanja nepremičnin in opreme.

(2) Natančnejšo opredelitev ter način izračuna višine stroškov, ki se pokrivajo v okviru ustanoviteljskih obveznosti, predpiše agencija.

26. člen

(Povračila stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov)

(1) Povračila stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov, so:

  • stroški za prehrano med delom,
  • stroški za prevoz na delo in z dela,
  • regres ter
  • ostali stroški, ki jih opredeljujejo pravni predpisi, ki urejajo to področje.

(2) Postopek in način izračuna povračil sredstev v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkov iz prejšnjega odstavka predpiše agencija v skladu z veljavnimi predpisi.

27. člen

(Povprečna cena ekvivalenta polne zaposlitve)

(1) Povprečna cena enega ekvivalenta polne zaposlitve se določi za posamezno cenovno kategorijo (A, B, C, D, E in F) na podlagi števila obračunskih točk, določenih za posamezne elemente cene.

(2) Število obračunskih točk za posamezne elemente cene glede na kategorijo je:

  • za izvajalce raziskovalnih programov:
     
ELEMENT CENE A B C D E F
1. Plača 121,65 121,65 121,65 121,65 121,65 121,65
2. Prispevki 19,56 19,56 19,56 19,56 19,56 19,56
3. Materialni stroški in storitve 33,94 47,87 63,66 79,64 94,90 110,14
4. Amortizacija 9,64 17,90 30,34 40,29 50,53 60,77
Obračunske točke 184,79 206,98 235,21 261,14 286,64 312,12

  • za izvajalce raziskovalnih projektov:
     
ELEMENT CENE A B C D E F
1. Plača 107,39 107,39 107,39 107,39 107,39 107,39
2. Prispevki 17,31 17,31 17,31 17,31 17,31 17,31
3. Materialni stroški in storitve 33,94 47,87 63,66 79,64 94,90 110,14
4. Amortizacija 9,64 17,90 30,34 40,29 50,53 60,77
Obračunske točke 168,28 190,47 218,70 244,63 270,13 295,61

  • za izvajalce infrastrukturnih programov:
     
ELEMENT CENE A B C D E F
1. Plača 68,02 68,02 68,02 68,02 68,02 68,02
2. Prispevki 10,97 10,97 10,97 10,97 10,97 10,97
Obračunske točke 78,99 78,99 78,99 78,99 78,99 78,99

(3) Obseg financiranja s strani agencije, vezan na posameznega raziskovalca, lahko znaša največ en ekvivalent polne zaposlitve.

28. člen

(Financiranje raziskovalnega projekta oziroma programa brez plače)

(1) Pri določitvi obsega financiranja raziskovalnega projekta oziroma raziskovalnega programa brez plače se v stroškovnih elementih ekvivalentov polne zaposlitve odštejeta postavki za plače ter prispevke za tiste raziskovalce, ki že imajo plačo financirano iz proračuna.

(2) Prijavitelj raziskovalnega projekta oziroma raziskovalnega programa brez plače mora ob prijavi priložiti finančni načrt izvajanja projekta oziroma programa, s katerim utemelji celoten obseg zaprošenih sredstev za izvedbo projekta oziroma programa.

29. člen

(Vrednost in sprememba števila obračunskih točk)

(1) Vrednost obračunske točke se vsako leto izračuna na novo, tako da se vrednost točke v predhodnem letu indeksira z rastjo cen življenjskih potrebščin.

(2) Število točk pri stroškovnih elementih materiala in storitev ter amortizacije se ne spreminja. Število točk pri stroškovnih elementih plač ter prispevkov se za posamezno leto izračuna, tako da se povprečna plača, izračunana glede na 17., 18. in 19. člen te uredbe, deli z vrednostjo obračunske točke.

(3) Spremembo vrednosti točke in števila točk ter višine financiranja mladih raziskovalce glede na določila te uredbe izračuna agencija. Na podlagi izračuna direktor agencije sprejme sklep, ki ga agencija objavi na svoji spletni strani.

30. člen

(Povprečna cena ekvivalenta polne zaposlitve za sofinanciranje raziskovalnih projektov centrov odličnosti in večstranskih projektov)

(1) Za določanje obsega sredstev za raziskovalne projekte centrov odličnosti ter za določanje obsega sredstev za večstranske mednarodne raziskovalne projekte, ki se sofinancirajo prek mednarodnih organizacij in konzorcijev v okviru Evropske unije in se zanje upoštevajo nacionalna pravila, se uporablja povprečna cena ekvivalenta polne zaposlitve za cenovno kategorijo raziskovalnega projekta cenovne kategorije A, B, C ali D.

(2) V okviru stroškovnih elementov ekvivalenta polne zaposlitve za sofinanciranje raziskovalnih projektov, opredeljenih v prejšnjem odstavku, se priznajo tudi posredni stroški v višini do 20 odstotkov vrednosti cene ekvivalenta polne zaposlitve za cenovno kategorijo raziskovalnega projekta, pri čemer se ostali štirje elementi cene ekvivalenta polne zaposlitve znižajo.

(3) (črtan)

IV. SPREMLJANJE PORABE SREDSTEV

31. člen

(Spremljanje porabe sredstev)

Raziskovalna organizacija, v kateri se programi oziroma projekti izvajajo na podlagi pogodb, mora v letnem poročilu glede namenske porabe sredstev proračuna priložiti finančni obračun s podano porabo sredstev po elementih, ki so s to uredbo določeni za določitev cene ekvivalenta polne zaposlitve.

32. člen

(Namenska poraba)

(1) Namensko porabo sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz proračuna, se preveri tako, da se računovodsko ugotovljena dejanska poraba, ki se izkaže tudi v finančnem poročilu posameznemu financerju (v nadaljnjem besedilu: financer) za navedene vrste izdatkov v tabeli v preteklem letu, primerja z nakazanimi sredstvi za preteklo leto.

(2) Namenska poraba sredstev za izvajanje programov oziroma projektov se preverja tako, da se računovodsko izkazana poraba za posamezne stroškovne elemente v strukturi cene ekvivalenta polne zaposlitve za posamezen program oziroma projekt primerja z nakazanimi sredstvi programa oziroma projekta.

(3) (črtan)

33. člen

(Dovoljena odstopanja)

(1) V okviru odobrenih sredstev v strukturi programov oziroma projektov lahko poraba sredstev za plače odstopa do 5 odstotkov pri razporeditvi raziskovalnih ur na raziskovalce oziroma strokovno tehnične sodelavce.

(2) V okviru odobrenih sredstev v strukturi programov oziroma projektov lahko poraba po posameznih stroškovnih elementih odstopa v breme oziroma korist enega ali več stroškovnih elementov, pri vsakem največ do 15 odstotkov razen porabe pri stroškovnem elementu amortizacija, ki lahko odstopa največ do 30 odstotkov.

(3) Poleg odstopanj, določenih v prejšnjem odstavku, je dovoljen dodaten prenos iz sredstev namenjenih pokrivanju neposrednih stroškov materiala in storitev programa oziroma projekta v višini 15 odstotkov ob pogoju, da gre v celoti za prenos sredstev v korist sredstev za pokrivanje stroškov amortizacije opreme, neposredno potrebne pri izvedbi programa oziroma projekta. V tem primeru je dovoljeno odstopanje, določeno v prejšnjem odstavku, za sredstva za pokrivanje stroškov amortizacije lahko preseženo za preneseni del iz sredstev za neposredne stroške materiala in storitev.

(4) Dodatno odstopanje je dovoljeno, kadar na programu oziroma projektu ni izplačanih avtorskih honorarjev oziroma storitev fizičnim osebam po drugih pogodbah, in sicer se lahko delež za avtorske honorarje, ki je določen v 35. členu te uredbe, prenese v plače ter prispevke.

(5) Pri raziskovalnih programih in raziskovalnih projektih je dodatno dovoljena poraba sredstev za stroške materiala in storitev ter sredstev za pokrivanje stroškov amortizacije raziskovalne opreme za pokrivanje fiksnih stroškov in stroškov upravljanja zavoda, ki so potrebni za nemoteno izvajanje raziskovalnih programov in raziskovalnih projektov, pri čemer je potrebno upoštevati, da vsota tega prenosa na nivoju celotne raziskovalne organizacije ne sme preseči 15 odstotkov. Če je izvajalka univerza, velja omejitev za posamezno članico.

(6) Pri programih oziroma projektih je dodatno dovoljena poraba sredstev za pokrivanje povračil stroškov v zvezi z delom in drugimi osebnimi prejemki izvajalcev programov in projektov, ki jih financira agencija v sorazmernem delu glede na obseg financiranja s strani agencije, če obveznosti niso poravnane iz drugih proračunskih virov.

(7) Če izvajanje programov oziroma projektov traja več kot eno leto, je dovoljeno ob koncu poslovnega leta v okviru obdobja izvajanja programov oziroma projektov izkazati kratkoročno odložene prihodke, skladno z Zakonom o računovodstvu in/ali Slovenskimi računovodskimi standardi, na način, da se ohrani struktura in namen v okviru dovoljenih odstopanj, določenih s to uredbo.

(8) Če raziskovalna organizacija pri izvajanju programa oziroma projekta uporablja raziskovalno opremo, ki je že v celoti amortizirana in ne more obračunati amortizacije, oziroma če znesek sredstev, prejetih od financerja, za pokrivanje stroškov amortizacije presega znesek stroškov amortizacije obračunskega obdobja, se za razliko prihodkov iz tega naslova oblikuje presežek prihodkov nad odhodki. Presežek iz tega naslova pa se razporedi za investiranje v nakup raziskovalne opreme ali sredstva vrne v proračun, skladno z normativnimi akti, ki urejajo razporejanje presežka prihodkov nad odhodki.

(9) Če pri izvajanju programov oziroma projektov pride do nižjih stroškov od normiranih, ki so določeni s to uredbo in iz tega naslova pride do presežka prihodkov nad odhodki, je dovoljeno presežek, ki nastane iz naslova financiranja programov oziroma projektov, razporediti za razvoj raziskovalne dejavnosti, in sicer za investiranje v nakup raziskovalne opreme oziroma presežek vrniti v proračun, skladno z ustanovitvenimi akti in ostalimi normativnimi akti, ki urejajo razporejanje presežka prihodkov nad odhodki.

(10) Če se presežek prihodkov nad odhodki iz naslova izvajanja raziskovalne dejavnosti, financirane iz proračuna, nameni za nakup raziskovalne opreme, mora biti ta nakup izveden najpozneje v petih letih od datuma zaključka leta, na katerega se ugotovljeni presežek nanaša.

(11) O višini presežka, ki je nastal iz naslova sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz proračuna, je raziskovalna organizacija o njegovi razporeditvi in porabi dolžna poročati financerju.

34. člen

(Odgovornost za porabo sredstev)

Za namensko in učinkovito porabo sredstev, odobrenih za izvajanje programov in projektov v okviru izvajanja raziskovalne dejavnosti financiranja iz proračuna, so poleg vodstvenih oseb raziskovalnih organizacij soodgovorni tudi vodje raziskovalnih programov in projektov oziroma mentorji mladim raziskovalcem, kar pomeni, da morajo biti vključeni v načrtovanje porabe, odločanje o porabi ter poročanje.

35. člen

(Izplačila avtorskih honorarjev)

(1) Izvajalci programov oziroma projektov so dolžni upoštevati omejitve, ki jih v zvezi z opravljanjem dela preko avtorskih in podjemnih pogodb sprejme Vlada Republike Slovenije ali Državni zbor Republike Slovenije. Poleg tega pa so izvajalci programov oziroma projektov dolžni upoštevati tudi omejitve, določene v tem členu.

(2) Iz stroškov materiala in storitev programa oziroma projekta je za posamezno cenovno kategorijo dovoljeno izplačati avtorske honorarje oziroma storitve fizičnim osebam po drugih pogodbah (v nadaljnjem besedilu: avtorski honorarji) do ene tretjine vrednosti stroškov materiala in storitev cenovne kategorije C, pod pogojem da delo nima elementov delovnega razmerja.

(3) Izplačila avtorskih honorarjev iz sredstev za programe oziroma projekte, financirane iz proračuna, niso dovoljena za zaposlene na raziskovalni organizaciji, razen za direktorje javnih raziskovalnih zavodov ob izpolnjevanju pogoja, da delo, opredeljeno v avtorski pogodbi, ne sodi v okvir del in nalog po pogodbi o zaposlitvi.

(4) Posamezna raziskovalna organizacija, ki izplača avtorski honorar iz sredstev proračuna, prejetih za izvajanje raziskovalne dejavnosti, mora upoštevati, da je najvišja dovoljena višina, ki jo lahko posamezniku v letu izplača, do 30 odstotkov vrednosti plačnega dela ekvivalenta polne zaposlitve.

(5) Če je upravičenec do avtorskega honorarja zaposleni na raziskovalni organizaciji, mora biti delo, ki je predmet plačila po avtorski pogodbi, opravljeno izven delovnega časa. Raziskovalna organizacija je dolžna zagotoviti ustrezne evidence, iz katerih je razvidno, da je predmetno delo bilo opravljeno izven delovnega časa.

(6) Če raziskovalno delo, ki je predmet plačila po avtorski pogodbi, nastane z materialnimi sredstvi raziskovalne organizacije, se stroški materialnih sredstev raziskovalne organizacije ne smejo vključiti v avtorski honorar.

36. člen

(Ostala odstopanja)

(1) Dodatna odstopanja oziroma izjeme, poleg navedenih v 33. členu te uredbe, so dovoljena v soglasju s financerjem, ki se ga izda v obliki sklepa na podlagi utemeljitve, podane skupaj s finančnim poročilom. Pri tem je potrebno upoštevati, da skupna vsota porabe sredstev za pokrivanje stroškov materiala in storitev ter stroškov amortizacije projekta oziroma programa, ki se nameni za pokrivanje fiksnih stroškov in stroškov upravljanja na nivoju celotne organizacije ali v posamezni članici, če je izvajalka univerza, ne sme preseči 15 odstotkov teh sredstev, razen na podlagi predhodnega soglasja agencije.

(2) Izvajanje raziskovalnih ali infrastrukturnih programov se vsebinsko lahko dopolnjuje z izvajanjem evropskih in drugih mednarodnih projektov, kar je dovoljeno izkazati kot njihovo sofinanciranje ob pogoju, da gre za vsebinsko povezane raziskave, ki se dopolnjujejo, in ne za podvajanje ter da hkrati tako vsebinsko in finančno povezovanje ni v nasprotju s pravili financerjev teh projektov.

(3) Če je v skupino, ki izvaja raziskovalni projekt ali raziskovalni program, vključen raziskovalec, ki ima status invalida, je dovoljeno del sredstev za pokrivanje stroškov materiala in storitev ter stroškov amortizacije raziskovalne opreme nameniti za nakup pripomočka, ki mu omogoči nemoteno raziskovalno delo, če za to ni mogoče pridobiti drugih javnofinančnih sredstev.

IV.a IZVAJANJE DOPOLNILNIH UKREPOV

36.a člen

(izvajanje dopolnilnih ukrepov)

Določbe te uredbe se uporabljajo tudi v primeru, ko je ministrstvo, pristojno za znanost, izvajalec ukrepov iz Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije, ukrepov, financiranih iz sredstev evropske kohezijske politike, in ukrepov, pri katerih je postopek za dodelitev sredstev izveden na evropski oziroma transnacionalni ravni.

Minister, pristojen za znanost, sprejme program za izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka, ki se objavi na spletni strani ministrstva.


Uredba o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/11) vsebuje naslednje prehodne in končni določbi:

 »V. PREHODNE DOLOČBE

37. člen

(Pretvorba raziskovalnih ur v ekvivalent polne zaposlitve)

Za leto 2011 in nadaljnja leta se upošteva, da ima en ekvivalent polne zaposlitve 1 700 efektivnih raziskovalnih ur. Pretvorba v ekvivalent polne zaposlitve se opravi z zaokrožitvijo na dve decimalni mesti.

38. člen

(Vrednost obračunske točke za leto 2011)

Vrednost obračunske točke za leto 2011 znaša 273,45 eura.

39. člen

(Določitev cenovnih kategorij)

(1) Za programe oziroma projekte, ki so ob uveljavitvi te uredbe že uvrščeni v cenovno kategorijo, se za leto 2011 cenovna kategorija ne spremeni.

(2) Če v letu 2012 in nadaljnjih letih za že potekajoče raziskovalne programe oziroma raziskovalne projekte pride do spremembe cenovne kategorije, se sprememba kategorije opravi tako, da se ohrani finančni obseg financiranja. Pri pretvorbi se upošteva obseg sredstev. Zaokrožitve se opravijo na celo raziskovalno uro, pri pretvorbi v ekvivalent polne zaposlitve pa na dve decimalni mesti natančno.

40. člen

(Izjema od začetka uporabe)

(1) 33. člen te uredbe, ki ureja dodatna odstopanja, se v letu 2011 uporablja za porabo vseh sredstev, prejetih iz proračuna, za izvajanje programov oziroma projektov za leto 2011.

(2) Četrti odstavek 24. člena te uredbe se začne uporabljati 1. januarja 2012.

VI. KONČNI DOLOČBI

41. člen

(Prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa (Uradni list RS, št. 74/04, 32/05, 26/06, 80/07, 89/08 in 102/09).

42. člen

(Začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.


Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 56/12) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE DOLOČBE

8. člen

(Vrednost obračunske točke za leto 2012)

Vrednost obračunske točke za leto 2012 znaša 278,92 eura.

9. člen

(Določitev cenovnih kategorij)

(1) Za programe oziroma projekte, ki so ob uveljavitvi te uredbe že uvrščeni v cenovno kategorijo, se za leto 2011 cenovna kategorija ne spremeni.

(2) Za programe oziroma projekte, ki potekajo v letu 2012 in so skladno s to uredbo razvrščeni v cenovne kategorije, se zniža višina sofinanciranja za leto 2012 za en cenovni razred. Ukrep znižanja cenovnih razredov ostane do izteka obdobja, določenega za izvajanje posameznega programa oziroma projekta.

(3) Cenovne kategorije se ne znižajo pri projektih ciljnih raziskovalnih programov.

(4) Znižanje cenovnih kategorij v programu mladih raziskovalcev se izvede prvi dan naslednjega meseca po uveljavitvi te uredbe.

(5) Če se v letu 2012 in nadaljnjih letih za že potekajoče raziskovalne programe oziroma raziskovalne projekte na predlog izvajalca cenovna kategorija spremeni, se sprememba kategorije opravi tako, da se ohrani finančni obseg financiranja. Pri pretvorbi se upošteva obseg sredstev po izvedenem znižanju cenovnih kategorij. Zaokrožitve se opravijo na celo raziskovalno uro, pri pretvorbi v ekvivalent polne zaposlitve pa na dve decimalni mesti natančno.

10. člen

(Zamik uporabe)

3. in 5. člen te uredbe se začneta uporabljati prvi dan naslednjega meseca po uveljavitvi te uredbe.

KONČNA DOLOČBA

11. člen

(Začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.


Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 15/14) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.


Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/15) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

11. člen

Določbe drugega odstavka 6. člena, tretjega odstavka 7. člena in drugega odstavka 9. člena te uredbe se uporabljajo tudi za vsa sredstva, dodeljena za leto 2015.

12. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.


Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 27/17) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

7. člen

Ne glede na novo določbo osmega odstavka 14. člena uredbe lahko izvajalci za leto 2017 uveljavljajo spremembo cenovne kategorije raziskovalnega programa oziroma raziskovalnega projekta v 30 dneh po uveljavitvi te uredbe.

8. člen

Določba spremenjenega 21. člena uredbe se uporablja tudi za sredstva, dodeljena za leto 2017.

9. člen

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Priloga:

Datum: 06.06.2017