- Zakon o spremembi
Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD-A), (Uradni list RS, št.
115/05) objavljen 20.12.2005, velja od 4.1.2006
-
Zakon o društvih
(ZDru-1) (Uradni list RS, št. 61/06), objavljen 13.6.2006, velja od 28.6.2006
Zakon o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD-UPB1) - v veljavi do 22.12.2007
I.
SPLOŠNE DOLOČBE
1.
člen
(predmet zakona)
Ta zakon
določa načela
in cilje ter ureja način izvajanja politike raziskovalne in razvojne dejavnosti,
ki se financira iz državnega proračuna in drugih virov (iz evropskih programov
in skladov, lokalnih skupnosti in gospodarstva) ter je usmerjena k doseganju
ciljev družbenega in gospodarskega razvoja Slovenije. Ta zakon določa tudi
organizacijo raziskovalne in razvojne dejavnosti ter pogoje za opravljanje te
dejavnosti, kar podpira prehod v na znanju temelječo družbo, ki postavlja
raziskovalno in razvojno dejavnost kot razvojno prioriteto.
2. člen
(načela)
Osebam, ki
opravljajo raziskovalno in razvojno dejavnost, je zagotovljena avtonomnost
raziskovanja.
Raziskovalna
in razvojna dejavnost temelji na načelih etičnosti in odgovornosti za
uresničevanje ciljev, zapisanih v Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem
programu in v proračunskih memorandumih, ob spoštovanju socialnega,
okoljevarstvenega in trajnostnega vidika družbenega razvoja, na načelu
konkurenčnosti, kakovosti, učinkovitosti, odprtosti ter na medsebojnem
interesnem sodelovanju in povezovanju v državnem in mednarodnem okolju.
Financiranje
raziskovalne in razvojne dejavnosti se izvaja na način, ki zagotavlja
učinkovitost in preglednost uporabe javnih sredstev.Prednost pri mednarodnem
sodelovanju ima vključevanje v skupni evropski prostor (ERA) in okvirne programe
Evropske unije.
Rezultati
raziskovalne in razvojne dejavnosti, financirani iz državnega proračuna, so
javni, z omejitvami, določenimi s predpisi, ki urejajo varstvo intelektualne
lastnine in varstvo avtorskih pravic ter varstvo podatkov.
3. člen
(namen)
Namen zakona
je ustvariti organizacijo in določiti pogoje za financiranje raziskovalne in
razvojne dejavnosti za uresničevanje temeljnih strateških razvojnih ciljev, kar
zagotavlja:
·
ustvarjanje
novega znanja in spoznanj ter prenos tega in mednarodno dosegljivega znanja v
javno korist in gospodarsko izrabo za povečanje družbene blaginje;
·
krepitev
sposobnosti za obvladovanje splošnega družbenega napredka in tehnološkega
napredka kot glavnega vira povečevanja produktivnosti dela in nacionalne
konkurenčne sposobnosti v globalnem prostoru;
·
zviševanje
individualne in družbene kakovosti življenja ter utrjevanje nacionalne
identitete.
4. člen
(cilji)
Cilji zakona
so:
·
povečanje
družbene pomembnosti in učinkovitosti raziskovalne in razvojne dejavnosti z
vzpostavljanjem policentričnega modela razvoja znanosti in mrežnega povezovanja
raziskovalnih organizacij na področju znanosti, izobraževanja in gospodarstva;
·
ustvarjanje
pogojev za avtonomno in strokovno neodvisno usmerjanje, vrednotenje ter
spremljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti;
·
spodbujanje
delovanja razvojnih jeder v znanosti, gospodarstvu in družbi na področjih, ki so
osnova dolgoročnega gospodarskega in družbenega razvoja;
·
razvijanje
človeških virov ob zagotavljanju enakih možnosti žensk in moških ter razvijanje
raziskovalne ustvarjalnosti s povečanjem vloge znanosti pri vzgoji kadrov,
predvsem na univerzah;
·
povečanje
skupnega obsega sredstev in naložb v raziskovalno in razvojno dejavnost, kar se
bo doseglo z usmerjanjem javnih sredstev v strateška razvojna področja, ki bodo
spodbujala povečanje obsega podjetniških vlaganj;
·
pospeševanje mednarodnega in meddisciplinarnega sodelovanja.
5. člen
(pomeni izrazov)
V
tem zakonu imajo posamezni izrazi naslednji pomen:
·
raziskovalna in razvojna dejavnost obsegata temeljno in uporabno raziskovanje
ter predkonkurenčne raziskave, industrijske raziskave in prenos znanja;
·
raziskovalec oziroma raziskovalka (v nadaljnjem besedilu: raziskovalec) je
fizična oseba, ki opravlja raziskovalno ali razvojno dejavnost;
·
raziskovalna skupina je skupina raziskovalcev, ki izvaja raziskovalno in/ali
razvojno dejavnost pri osebah javnega ali zasebnega prava;
·
raziskovalna organizacija je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki
izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na podlagi
tega zakona za izvajanje raziskovalne in razvojne dejavnosti;
·
javna raziskovalna organizacija je oseba javnega prava, katere ustanovitelj je
Republika Slovenija ali druga z zakonom pooblaščena oseba javnega prava;
·
javno službo na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti izvajajo v obliki
raziskovalnih programov programske skupine v javnih raziskovalnih zavodih, na
univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih ter na podlagi koncesije
programske skupine, organizirane pri pravnih osebah zasebnega in javnega prava;
·
programsko
financiranje je financiranje programov javne službe, ki se izvaja v obliki
raziskovalnih programov in infrastrukturnih programov.
6. člen
(izvajalci
raziskovalne in razvojne dejavnosti)
Raziskovalno
in razvojno dejavnost izvajajo raziskovalne organizacije v obliki programov in
projektov ter zasebni raziskovalci v obliki projektov, ki izhajajo iz
Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa.
II. RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST
1. Nacionalni raziskovalni in razvojni program
7. člen
(Nacionalni raziskovalni in razvojni program)
Podlaga za
usmerjanje in določanje obsega sredstev državnega proračuna za izvajanje
raziskovalne in razvojne dejavnosti je Nacionalni raziskovalni in razvojni
program.
Nacionalni
raziskovalni in razvojni program določa izhodišča, cilje, obseg in način
financiranja ter kazalce za spremljanje učinkovitosti nacionalne politike za
izvajanje in pospeševanje raziskovalne in razvojne dejavnosti.
Z Nacionalnim
raziskovalnim in razvojnim programom se določajo strateška razvojna področja in
nacionalne prioritete za financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti ter s
tem tudi vsebina in obseg javne službe ter obseg raziskovalne in razvojne
dejavnosti, usposabljanje za raziskovalno delo na univerzah, raziskovalnih in
razvojnih organizacijah, tako, da se zagotavlja povezava med raziskovalnim delom
in gospodarstvom.
Nacionalni
raziskovalni in razvojni program izhaja iz sprejetih nacionalnih strateških
dokumentov.
Nacionalni
raziskovalni in razvojni program se uresničuje z izvajanjem temeljnih raziskav,
uporabnih raziskav, predkonkurenčnih razvojnih dejavnosti, industrijskih
raziskav, študij tehnične izvedljivosti, s prenosom znanja in drugimi
dejavnostmi s področja raziskovalne in razvojne politike.
8. člen
(priprava
in sprejemanje programa)
Nacionalni
raziskovalni in razvojni program sprejme Državni zbor Republike Slovenije na
predlog Vlade Republike Slovenije.
Nacionalni raziskovalni in razvojni program se sprejme za obdobje petih let.
Predlog
Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa pripravi Vlada Republike
Slovenije na podlagi izhodišč in usmeritev Sveta za znanost in tehnologijo
Republike Slovenije.
Za
uresničevanje Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa sta odgovorna
minister, pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo.
2. Svet za
znanost in tehnologijo Republike Slovenije
9. člen
(Svet za
znanost in tehnologijo Republike Slovenije)
Svet za
znanost in tehnologijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet) je
strokovno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije.
Svet opravlja
naslednje naloge:
·
predlaga Vladi Republike Slovenije izhodišča in usmeritve Nacionalnega
raziskovalnega in razvojnega programa;
·
predlaga izhodišča in usmeritve za politiko uresničevanja Nacionalnega
raziskovalnega in razvojnega programa v tekočem letu;
·
spremlja rezultate in učinke delovanja na področju raziskovalne in razvojne
dejavnosti, ocenjuje uresničevanje Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega
programa ter spremlja razvoj raziskovalne in razvojne dejavnosti;
·
spremlja kakovost izvajanja programov dela javnih raziskovalnih organizacij in
daje oceno o ustreznosti programov dela javnih raziskovalnih organizacij;
·
daje mnenje k metodologiji in merilom za vrednotenje znanstvene in razvojne
uspešnosti, prenosa znanj in dela raziskovalnih organizacij;
·
daje mnenja
in pobude k programom mednarodnega sodelovanja;
·
daje mnenje k
poročilu o delu agencij, ustanovljenih na podlagi tega zakona;
·
poroča Vladi
Republike Slovenije o svojem delu najmanj enkrat letno;
·
opravlja
druge naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi.
Svet imenuje
strokovno komisijo za spremljanje kakovosti programov dela javnih raziskovalnih
organizacij.
Svet sodeluje
pri vprašanjih, povezanih z raziskovalno dejavnostjo univerz in samostojnih
visokošolskih zavodov, s Svetom za visoko šolstvo Republike Slovenije.
Delo sveta je javno.
10. člen
(sestava sveta)
Svet ima 14 članov, ki so imenovani in člane po položaju.
Šest članov sveta imenuje Vlada Republike Slovenije izmed raziskovalcev tako, da
so zastopane vse znanstvene vede, šest članov izmed nosilcev tehnološkega
razvoja in predstavnikov gospodarskih družb, enega člana kot predstavnika
javnosti ter enega člana kot predstavnika reprezentativnih sindikatov s področja
raziskovalne in razvojne dejavnosti. Člani sveta po položaju so predsednik
Slovenske akademije znanosti in umetnosti, rektorji univerz, ministri, pristojni
za znanost, tehnologijo in finance ter predsednik Gospodarske zbornice
Slovenije.
Predloge za članstvo v svetu podajo raziskovalne organizacije, univerze in
samostojni visokošolski zavodi, Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
gospodarska in strokovna združenja ter druge nevladne organizacije.
Vlada Republike Slovenije imenuje predsednika sveta.
Predsednik in člani so imenovani za štiri leta, pri čemer se pri prvem
imenovanju za polovico imenovanih članov določi mandat dveh let, za drugo
polovico pa štiri leta.
Svet uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov.
Strokovna in administrativna dela za svet opravlja ministrstvo, pristojno za
znanost.
3.
Strokovna telesa
11. člen
(strokovna
telesa)
Za strokovno
podporo pri sprejemanju odločitev pri izvajanju raziskovalne in razvojne
politike se imenuje strokovne skupine in posamezne strokovnjake kot neodvisna
strokovna telesa.
Neodvisna
strokovna telesa iz prejšnjega odstavka imenujejo, v okviru pooblastil določenih
s tem zakonom in drugimi predpisi, minister, pristojen za znanost, oziroma
minister, pristojen za tehnologijo ter agenciji, ustanovljeni v skladu s tem
zakonom.
Podrobnejše
določbe o pristojnostih in postopkih imenovanja neodvisnih strokovnih teles, ki
jih imenujeta ministra iz prejšnjega odstavka, se določi s podzakonskima
predpisoma, ki ju sprejmeta ministra v okviru svojih pristojnosti. V
podzakonskih predpisih iz prejšnjega stavka se določijo tudi razlogi, zaradi
katerih se morajo člani strokovnih teles izločiti pri sprejemanju odločitev iz
pristojnosti strokovnega telesa. O izločitvi člana odloči predsednik strokovnega
telesa, o izločitvi predsednika pa minister, pristojen za znanost, oziroma
minister, pristojen za tehnologijo. Podrobnejše določbe o pristojnostih in
postopkih imenovanja neodvisnih strokovnih teles agencij se določi v aktu o
ustanovitvi javnih agencij.
4.
Financiranje
12. člen
(sredstva)
Sredstva za
financiranje raziskovalne in razvojne dejavnosti se zagotavljajo v državnem
proračunu in iz drugih virov, skladno s cilji in prioritetami določenimi z
Nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom, za naslednje namene:
·
financiranje raziskovalnih in infrastrukturnih programov ter raziskovalnih in
razvojnih projektov;
·
ustanoviteljske obveznosti Republike Slovenije do javnih raziskovalnih in javnih
infrastrukturnih zavodov;
·
usposabljanje in razvoj raziskovalnih in razvojnih kadrov;
·
mednarodno znanstveno in tehnološko sodelovanje;
·
promocijo raziskovalne in razvojne dejavnosti;
·
financiranje znanstvenega publiciranja in komuniciranja;
·
za druge
namene, določene s tem zakonom.
5.
Normativi in standardi
13. člen
(določanje
strukture sredstev)
Normative in
standarde ter merila za določanje sredstev za financiranje Nacionalnega
raziskovalnega in razvojnega programa po tem zakonu sprejme Vlada Republike
Slovenije na predlog ministra, pristojnega za znanost, oziroma ministra,
pristojnega za tehnologijo.
Z normativi
in standardi iz prejšnjega odstavka se podrobneje določi pogoje, kriterije,
merila za določitev obsega sredstev za izvedbo raziskovalnih in razvojnih
programov in projektov, ki se izvajajo v okviru Nacionalnega raziskovalnega in
razvojnega programa in spremljanje ter poraba proračunskih sredstev.
6.
Projekti za doseganje ciljev nacionalnega razvoja
14. člen
(sodelovanje)
Izvajanje
raziskovalnih in razvojnih projektov, ki so namenjeni pripravi strateških podlag
za odločanje in pripravo razvojnih in drugih politik ter spremljanje njihovega
izvajanja, lahko država financira prek več ministrstev in drugih proračunskih
porabnikov.
Medresorsko
sodelovanje, določeno v prejšnjem odstavku, usklajuje ministrstvo, pristojno za
znanost.
7. Javna
agencija
15. člen
(način in namen ustanovitve javne agencije)
Javna agencija na področju raziskovalne dejavnosti in javna agencija na področju
tehnološkega razvoja (v nadaljnjem besedilu: agencija) je oseba javnega prava,
ki jo ustanovi Republika Slovenija.
Vloga agencije je opravljanje strokovnih, razvojnih in izvršilnih nalog v zvezi
z izvajanjem sprejetega Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa
oziroma njegovih posameznih delov kakor tudi izvajanje drugih nalog pospeševanja
raziskovalne in razvojne dejavnosti ter tehnološkega razvoja, skladno z namenom,
določenim v aktu o ustanovitvi.
Agencija
opravlja s tem zakonom določene naloge v javnem interesu z namenom, da zagotovi
trajno, strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in projektov, ki se
financirajo iz državnega proračuna.
Glede
vprašanj, ki s tem zakonom niso urejena, se uporablja zakon o javnih agencijah
(Uradni list RS, št. 52/2002).
16. člen
(organi
agencije)
Organa
agencije sta
upravni odbor agencije (v nadaljnjem
besedilu: upravni odbor) in direktor. Agencija na področju raziskovalne
dejavnosti ima znanstveni svet, agencija na področju tehnološkega razvoja ima
strokovni svet.
17. člen
(upravni
odbor)
Upravni odbor
ima najmanj pet in največ devet članov.
Člane
upravnega odbora imenuje in razrešuje ustanovitelj za dobo petih let in z
možnostjo ponovnega imenovanja. Predsednika upravnega odbora izvoli upravni
odbor izmed svojih članov. Število članov in sestava upravnega odbora se
določita z aktom o ustanovitvi.
Ustanovitelj
agencije na področju raziskovalne dejavnosti imenuje v upravni odbor svoje
predstavnike in predstavnike na predlog raziskovalnih organizacij, univerz,
Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Gospodarske zbornice Slovenije ter
drugih uporabnikov storitev, reprezentativnih sindikatov s področja raziskovalne
in razvojne dejavnosti, društev ali drugih interesnih združenj, in sicer izmed
uglednih znanstvenikov, raziskovalcev ter nosilcev gospodarskega in družbenega
razvoja.
18. člen
(direktor
agencije)
Za direktorja
agencije je lahko imenovan kdor ima najmanj univerzitetno izobrazbo in
izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon o javnih agencijah ter druge pogoje,
določene z aktom o ustanovitvi oziroma s statutom agencije.
Direktorja
agencije imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog upravnega
odbora.
19. člen
(znanstveni in strokovni svet agencije)
Znanstveni
svet agencije na področju raziskovalne dejavnosti oziroma strokovni svet
agencije na področju tehnološkega razvoja je strokovno telo v evalvacijskem
postopku.
Znanstveni
svet agencije na področju raziskovalne dejavnosti se oblikuje po postopkih,
določenih v aktu o ustanovitvi. Člani znanstvenega sveta so iz vrst uglednih
znanstvenikov in raziskovalcev.
Strokovni
svet agencije na področju tehnološkega razvoja se oblikuje po postopkih,
določenih v aktu o ustanovitvi. Člani strokovnega sveta so iz vrst nosilcev
tehnološkega razvoja.
Število
članov sveta in naloge se določijo v aktu o ustanovitvi agencije.
Način
oblikovanja in podrobnejše naloge sveta se določijo s statutom agencije v skladu
z aktom o ustanovitvi.
20. člen
(naloge
agencije na področju raziskovalne dejavnosti)
Agencija na
področju raziskovalne dejavnosti opravlja naslednje naloge:
·
na podlagi
neodvisnega ter po metodologiji in merilih mednarodno primerljivega preverjanja
odloča o izbiri raziskovalnih in infrastrukturnih programov ter projektov (v
nadaljnjem besedilu: programi in projekti) in zagotavlja njihovo financiranje;
·
nadzira
relevantnost, inovativnost, učinkovitost, kakovost delovanja, konkurenčnost in
strokovnost dela pravnih in fizičnih oseb, katerim dodeljuje finančna sredstva
ali druge oblike spodbud;
·
spremlja in nadzira izvedbo programov in projektov;
·
skrbi za izvedbo programa mladih raziskovalcev in drugih programov;
·
spodbuja
mednarodno sodelovanje;
·
vodi zbirke
podatkov, določene s tem zakonom in drugimi predpisi;
·
skrbi za
pridobivanje dodatnih sredstev za izvajanje Nacionalnega raziskovalnega in
razvojnega programa;
·
sodeluje pri načrtovanju nacionalne raziskovalne politike;
·
v
okviru svojih dejavnosti in pristojnosti se povezuje z agencijo na področju
tehnološkega razvoja;
·
skladno s predpisi pošilja letne programe dela, finančne načrte, letna poročila
in poročila o periodičnih samoevalvacijah o kakovosti svojega delovanja
ministrstvu, pristojnemu za znanost;
·
spodbuja
povezavo z uporabniki;
·
opravlja
druge strokovne naloge skladno z namenom, za katerega je bila ustanovljena.
21. člen
(naloge
agencije na področju tehnološkega razvoja)
Agencija na
področju tehnološkega razvoja opravlja naslednje naloge:
·
izvaja
programe in ukrepe za spodbujanje konkurenčnosti in tehnološkega razvoja v
okviru Nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa in politike
ministrstva, pristojnega za tehnologijo;
·
planira, usmerja in financira aktivnosti za promocijo inovativnosti in
pospeševanje raziskovalne in razvojne dejavnosti ter prenos znanja;
·
zagotavlja svetovanje in strokovno podporo nosilcem projektov za razvoj
izdelkov, proizvodnih procesov in storitev pri pridobivanju informacij in
finančnih virov;
·
spodbuja mednarodno sodelovanje, prenos in uporabo mednarodnega tehnološkega
znanja;
·
spodbuja povezovanje in prenos znanja med institucijami znanja in gospodarstvom;
·
spremlja
izvajanje programov in ukrepov in vrednoti učinke razvojne politike in vlaganj v
raziskovalno in razvojno dejavnost na povečanje konkurenčnosti gospodarstva;
·
vodi zbirke
podatkov, določene s tem zakonom in drugimi predpisi, zagotavlja informacijske
podlage za usmerjanje in izvajanje politike ter v okviru svoje dejavnosti in
pristojnosti sodeluje z agencijo na področju raziskovalne dejavnosti in drugimi
organizacijami na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti;
·
skrbi za
pridobivanje dodatnih sredstev za izvajanje Nacionalnega raziskovalnega in
razvojnega programa;
·
sodeluje pri
načrtovanju nacionalne tehnološko razvojne in inovacijske politike;
·
skladno s
predpisi skrbi za redno poročanje o izvajanju letnih programov, uresničevanju
finančnih načrtov in učinkih ministrstvu, pristojnemu za tehnologijo;
·
zagotavlja
javnost dela in skrbi za informiranje javnosti o usmeritvah in učinkih razvojne
politike;
·
opravlja
druge strokovne naloge skladno z namenom, za katerega je bila ustanovljena.
Ustanovitveni
akt lahko določi, da agencija opravlja tudi druge naloge v javnem interesu, če
so povezane z nalogami iz prejšnjega člena ter prejšnjega odstavka oziroma če so
nujen pogoj za opravljanje teh nalog.
7. Društva
v javnem interesu
22. člen
(pogoji za
pridobitev statusa društva v javnem interesu)
Društvu, ki
deluje na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti v javnem interesu,
katerega namen in delovanje presegata uresničevanje interesov njegovih članov
ter je splošno koristno, se lahko podeli status društva, ki deluje v javnem
interesu na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu:
društvo, ki deluje v javnem interesu). Status društva, ki deluje v javnem
interesu, se podeli v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek z
odločbo, ki jo izda minister, pristojen za znanost, za področje raziskovalne
dejavnosti, oziroma minister, pristojen za tehnologijo, za področje razvojne
dejavnosti.
********************
Razveljavitev
(Uradni list RS, št. 61-2567/2006)
(glej opombo (2))
(Društvo mora za pridobitev statusa
društva v javnem interesu izpolnjevati naslednje pogoje:
·
da deluje
najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa društva, ki deluje
v javnem interesu;
·
da ima
dejavnosti, ki so v javnem interesu na področju raziskovalne in razvojne
dejavnosti, opredeljene v temeljnem aktu društva;
·
da je zadnji
dve leti pred vložitvijo zahteve za podelitev statusa društva, ki deluje v
javnem interesu, sredstva društva pretežno uporabljalo za opravljanje
dejavnosti, ki so v javnem interesu na področju raziskovalne in razvojne
dejavnosti;
·
da je v
obdobju zadnjih dveh let redno izvajalo programe, projekte ali druge aktivnosti
za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu;
·
da
ima izdelane programe bodočega delovanja;
·
da
ima izkazane pomembne dosežke svojega delovanja.
Postopek pridobitve statusa društva se podrobneje določi s podzakonskim
predpisom.)
********************
23. člen
(podelitev statusa društva v javnem interesu)
********************
Razveljavitev
(Uradni list RS, št. 61-2567/2006)
(glej opombo (2))
(Društvu, ki
deluje v javnem interesu, se podeli status za dobo petih let, z možnostjo
podaljšanja statusa.
Društvo, ki
deluje v javnem interesu, mora ministrstvu do konca meseca februarja predložiti
poročilo o delu za preteklo leto.)
********************
Društvo, ki pridobi status društva, ki
deluje v javnem interesu na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti, lahko,
ob izpolnjevanju pogojev po tem zakonu, pridobi za izvajanje raziskovalne in
razvojne dejavnosti in s tem povezane aktivnosti sredstva iz državnega
proračuna.
24. člen
(zbirka podatkov društev)
********************
Razveljavitev
(Uradni list RS, št. 61-2567/2006)
(glej opombo (2))
(Zbirko podatkov društev, ki so pridobila
status društva na podlagi 22. člena tega zakona, vodi ministrstvo.
Vpis v zbirko podatkov se opravi na podlagi odločbe o podelitvi statusa društva,
ki deluje v javnem interesu. .
Izbris iz zbirke podatkov opravi ministrstvo na zahtevo društva, ki deluje v
javnem interesu ali po uradni dolžnosti.)
********************
8. Zbirke podatkov
25. člen
(zbirke podatkov)
Za
načrtovanje politike ter za potrebe izvajanja raziskovalne in razvojne
dejavnosti, določene z zakonom, statistične namene in spremljanje stanja na
področju raziskovalne in razvojne dejavnosti, se pri agenciji na področju
raziskovalne dejavnosti, kot upravljavcu centralne zbirke podatkov, vodijo
zbirke podatkov.
Zbirke podatkov vsebujejo podatke o:
·
prejemnikih sredstev iz državnega proračuna;
·
izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti;
·
programih in projektih na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti.
Zbirke podatkov iz druge alinee prejšnjega odstavka vsebujejo naslednje osebne
podatke:
·
osebno ime
raziskovalca;
·
rojstne
podatke;
·
spol;
·
enotno
matično številko občana;
·
davčno
številko;
·
podatke o
državljanstvu;
·
podatke o
prebivališču;
·
podatke o
naslovu, kjer opravlja raziskovalno oziroma razvojno dejavnost;
·
podatke o
zaposlitvi;
·
podatke o
izobrazbi.
Posamezne
zbirke podatkov vsebujejo tudi podatke, ki niso osebni, če so potrebni za dosego
namena iz prvega odstavka tega člena.
Osebni
podatki iz tretjega odstavka tega člena se hranijo pet let. Po preteku roka, se
podatki arhivirajo. Podatki iz prejšnjega odstavka se hranijo do poteka namena
iz prvega odstavka tega člena.
26. člen
(pridobivanje podatkov)
Podatki se
zbirajo neposredno na podlagi prijav ali predlogov od izvajalcev raziskovalne in
razvojne dejavnosti ter iz drugih uradnih zbirk, ki jih v Republiki Sloveniji
vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije.
Agencija na
področju raziskovalne dejavnosti brezplačno pridobiva podatke iz obstoječih
zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
·
ministrstva,
pristojnega za notranja zadeve – podatke o raziskovalcu (osebno ime, rojstne
podatke, enotno matično številko občana iz centralnega registra prebivalstva,
podatke o državljanstvu);
·
Davčne uprave
Republike Slovenije – podatke o davčni številki izvajalcev raziskovalne in
razvojne dejavnosti;
·
delodajalcev
– podatke o zaposlitvi, podatke o izplačilih plač in nadomestil ter podatke o
drugih izplačilih;
·
javnega
infrastrukturnega zavoda, ki opravlja dejavnost komunikacijske in informacijske
podpore raziskovalni dejavnosti – podatke o izvajalcih raziskovalne in razvojne
dejavnosti, o programih in projektih na področju raziskovalne in razvojne
dejavnosti.
Na zahtevo
ministrstva, pristojnega za znanost, je agencija na področju raziskovalne
dejavnosti dolžna brezplačno posredovati podatke iz vseh zbirk podatkov, ki jih
upravlja. Ministrstvo, pristojno za tehnologijo, javni infrastrukturni zavod, ki
opravlja dejavnost informacijske in komunikacijske podpore raziskovalni
dejavnosti, javne raziskovalne organizacije, koncesionarji in pravne osebe, ki
jim je bilo dano javno pooblastilo, brezplačno pridobivajo podatke iz zbirk
podatkov iz druge in tretje alinee drugega odstavka 25. člena tega zakona in jih
uporabljajo za izvajanje dejavnosti, vodenje zbirk podatkov po tem zakonu,
izvajanje nadzora ter za spremljanje stanja, analize ali v statistične namene.
Agencija na
področju raziskovalne dejavnosti lahko osebne podatke, o katerih vodi zbirke
podatkov in podatke, ki jih pridobi od upravljavcev zbirk osebnih podatkov iz
drugega odstavka tega člena, obdeluje samo za potrebe izvajanja dejavnosti in
izvajanja zbirk podatkov po tem zakonu, za izvajanje nadzora in izplačil, za
spremljanje stanja, analize ter statistične namene.
III. ORGANIZACIJA IN IZVAJANJE RAZISKOVALNE
IN RAZVOJNE DEJAVNOSTI
1. Raziskovalna organizacija
27. člen
(pogoji)
Raziskovalne organizacije morajo za opravljanje raziskovalne in razvojne
dejavnosti zagotoviti ustrezno usposobljene raziskovalce, organizirane v
raziskovalne skupine, vodje projektov, raziskovalno opremo in prostore ter
infrastrukturo za podporo tej dejavnosti.
Raziskovalne organizacije, ki izvajajo javno službo, morajo za izvajanje
raziskovalnih programov, poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, zagotoviti tudi
vodjo programske skupine.
Raziskovalne organizacije, ki opravljajo infrastrukturno dejavnost, morajo za
opravljanje te dejavnosti zagotoviti vodjo infrastrukturne skupine, ustrezno
usposobljene sodelavce, opremo in prostore.
2. Raziskovalci
28. člen
(pogoji)
Raziskovalec, ki opravlja raziskovalno ali razvojno dejavnost v raziskovalni
organizaciji, mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo in mora izpolnjevati
druge predpisane pogoje.
Raziskovalci so razvrščeni v raziskovalne nazive. Raziskovalni nazivi in
minimalni pogoji za izvolitve v nazive se določijo s podzakonskim predpisom in
so primerljivi z nazivi na področju visokega šolstva.
29. člen
(vodja projekta)
Vodja raziskovalnega projekta je raziskovalec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
·
ima doktorat
znanosti,
·
izkazuje
mednarodno primerljive raziskovalne ali tehnološke-razvojne rezultate v zadnjih
petih letih in
·
izkazuje
sposobnost za organiziranje in vodenje.
Vodja
razvojnega projekta je raziskovalec, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka
ali raziskovalec, ki izkazuje sposobnost za organiziranje in vodenje uporabnih
raziskovalnih in razvojnih projektov.
Kriterije za
ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz prejšnjih odstavkov določi minister,
pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo.
30. člen
(vodja programske in vodja infrastrukturne skupine)
Vodja programske skupine mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega
projekta, določene v prvem odstavku prejšnjega člena in biti zaposlen v
raziskovalni organizaciji, ki izvaja raziskovalni program.
Vodja
infrastrukturne skupine mora izpolnjevati naslednje pogoje:
·
je zaposlen v
raziskovalni organizaciji, kjer se infrastrukturni program izvaja,
·
ima ustrezno
univerzitetno izobrazbo,
·
izkazuje
potrebno strokovno znanje in
·
izkazuje
sposobnost za organiziranje in vodenje.
31. člen
(zaposlitev raziskovalcev za določen čas in sobotno leto)
Raziskovalna
organizacija lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, daljši od dveh
let, če gre za usposabljanje in izobraževanje za pridobitev magisterija največ
tri leta, doktorata znanosti pet let oziroma doktorata znanosti s specializacijo
na področju medicine šest let in podoktorskega usposabljanja do treh let. V
primeru, da gre za pripravo oziroma izvedbo dela, ki je programsko ali projektno
organizirano, lahko sklene raziskovalna organizacija pogodbo o zaposlitvi za
določen čas, potreben za dokončanje dela, ki ne sme biti daljši od petih let.
Delavci v
raziskovalnih organizacijah, ki so izvoljeni v najvišje raziskovalne nazive
oziroma v nazive visokošolskih učiteljev, imajo pravico, da v obdobju šestih let
lahko preidejo za eno leto iz raziskovalne v visokošolsko dejavnost.
V
tem času pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati.
3. Javni raziskovalni in javni infrastrukturni zavod
32. člen
(javni raziskovalni zavod in javni infrastrukturni zavod)
Javni raziskovalni zavod je zavod, ki ga ustanovi Republika Sloveije ali druga z
zakonom pooblaščena oseba javnega prava za izvajanje javne službe po tem zakonu.
V aktu o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda se opredeli njegovo
poslanstvo.
Javni infrastrukturni zavod je zavod, ki ga ustanovi Republika Slovenija ali
druga z zakonom pooblaščena oseba javnega prava za izvajanje infrastrukturne
dejavnosti kot podpore raziskovalni dejavnosti, ki je javna služba po tem
zakonu.
33. člen
(organi zavoda)
Organi javnega raziskovalnega zavoda in javnega infrastrukturnega zavoda so
upravni odbor,
znanstveni oziroma strokovni svet in direktor.
Javni raziskovalni zavod in javni infrastrukturni zavod (v nadaljnjem besedilu:
javni zavod) upravlja upravni odbor, v katerem je večina članov predstavnikov
ustanovitelja, izmed preostalih članov pa je enako število predstavnikov
zaposlenih in uporabnikov storitev javnega zavoda. Upravni odbor ima od pet do
devet članov.
Znanstveni oziroma strokovni svet obravnava vprašanja s področja znanstvenega in
strokovnega dela javnega zavoda, odloča o strokovnih vprašanjih v okviru
pooblastil, določenih v statutu ali drugih splošnih aktih javnega zavoda,
pripravlja strokovne podlage za programe dela in razvoja javnega zavoda, daje
upravnemu odboru in direktorju mnenja in predloge o organizaciji dela in pogojih
za razvoj dejavnosti ter opravlja druge naloge, določene z ustanovitvenim aktom,
statutom ali drugimi splošnimi akti javnega zavoda.
Sestava, način oblikovanja in naloge znanstvenega sveta oziroma strokovnega
sveta se določijo s statutom javnega zavoda skladno z aktom o ustanovitvi.
34. člen
(pogoji za imenovanje direktorja zavoda)
Za
direktorja javnega raziskovalnega zavoda je lahko imenovan, kdor izpolnjuje
pogoje za vodjo raziskovalnega projekta, določene v prvem odstavku 29. člena
tega zakona, ter druge pogoje, določene z aktom o ustanovitvi oziroma s statutom
javnega raziskovalnega zavoda.
Za
direktorja javnega infrastrukturnega zavoda je lahko imenovan, kdor izpolnjuje
pogoje za vodjo infrastrukturne skupine, določene z drugo, tretjo in četrto
alineo drugega odstavka 30. člena tega zakona, ter druge pogoje, določene z
aktom o ustanovitvi oziroma s statutom javnega infrastrukturnega zavoda.
35. člen
(sodelovanje z univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi)
Javni raziskovalni zavodi v okviru svoje raziskovalne dejavnosti, s soglasjem
ustanovitelja in ob izpolnjevanju predpisanih pogojev lahko sodelujejo z
univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi pri izvajanju visokošolskega
izobraževanja.
4. Javna služba
36. člen
(javna služba)
Na
področju raziskovalne dejavnosti predstavlja javno službo zaokroženo področje
raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo aktualno in uporabno v
daljšem časovnem obdobju, in je takega pomena za Slovenijo, da obstaja državni
interes, opredeljen v Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu, za
dolgoročno raziskovanje programske skupine na tem področju.
Infrastrukturna dejavnost, ki je podpora raziskovalni dejavnosti, se opravlja na
način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo.
37. člen
(opravljanje javne službe)
Javno službo opravljajo v obliki raziskovalnih programov programske skupine v
javnih raziskovalnih zavodih, na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih
ter na podlagi koncesije programske skupine, organizirane pri pravnih osebah
zasebnega ali javnega prava.
Infrastrukturno dejavnost opravljajo v obliki infrastrukturnih programov
infrastrukturne skupine v javnih zavodih in na podlagi koncesije pri osebah
zasebnega ali javnega prava.
5. Izvajanje javne službe na podlagi koncesije
38. člen
(izbor in podelitev koncesije)
Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa. Koncesionarji morajo
izpolnjevati pogoje, ki so s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi
predpisi, določeni za programsko financiranje javne raziskovalne organizacije v
delu, ki se nanaša na programsko financiranje.
Vsebina in postopek javnega razpisa se določi s podzakonskim predpisom, ki ga
sprejme minister, pristojen za znanost.
Koncesijo za opravljanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti, po
predhodno opravljenem postopku izbora koncesionarja, ki ga izvede agencija na
področju raziskovalne dejavnosti, podeli minister, pristojen za znanost, z
odločbo.
Koncesija se podeli za določen čas. Število in vrste koncesij vsako leto določi
minister, pristojen za znanost, na podlagi Nacionalnega raziskovalnega in
razvojnega programa.
39. člen
(pogodba in prenehanje koncesije)
Razmerja med koncedentom in koncesionarjem se uredijo s pogodbo o koncesiji, ki
se sklene v pisni obliki in jo v imenu koncendenta podpiše direktor agencije.
Če
koncesionar ne opravlja javne službe skladno s predpisi in pogodbo, se na
podlagi predloga upravnega odbora agencije in predhodnega mnenja sveta koncesija
odvzame z odločbo ministra, pristojnega za znanost. Koncesijsko razmerje preneha
z dokončnostjo odločbe, in to ne glede na koncesijsko pogodbo.
6. Javno pooblastilo
40. člen
(podelitev javnega pooblastila)
Pravnim osebam, ki delujejo na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti,
lahko minister, pristojen za znanost, oziroma minister, pristojen za
tehnologijo, v skladu z določbami zakona o državni upravi (Uradni list RS, št.
52/2002) za določen čas z odločbo podeli javno pooblastilo za opravljanje
naslednjih upravnih nalog:
·
podeljevanje štipendij in drugih oblik pomoči s področja razvoja kadrov;
·
spodbujanje
mednarodnega znanstvenega sodelovanja;
·
promocijo raziskovalne in razvojne dejavnosti;
·
spremljanje in vrednotenje učinkov raziskovalne in razvojne dejavnosti.
Pogoje, kriterije, merila ter postopek za podelitev javnega pooblastila se
podrobneje določi s podzakonskim predpisom, ki ga sprejme minister, pristojen za
znanost, oziroma minister, pristojen za tehnologijo.
41. člen
(odvzem javnega pooblastila)
Zaradi nezakonitega, nepravilnega ali nepravočasnega izvajanja javnih pooblastil
se lahko nosilcu javnega pooblastila odvzame javno pooblastilo.
O
odvzemu javnega pooblastila odloči minister, pristojen za znanost, oziroma
minister, pristojen za tehnologijo, z upravno odločbo.
7. Ocenjevanje kakovosti delovanja pravnih oseb
42. člen
(ocenjevanje kakovosti delovanja pravnih oseb)
Pravne osebe zasebnega ali javnega prava, ki opravljajo javno službo po tem
zakonu ali opravljajo dejavnost po javnem pooblastilu, morajo v roku petih let
izvesti evalvacijo kakovosti svojega delovanja po mednarodnih merilih.
8. Podzakonski predpisi
43. člen
(podzakonski predpisi)
Podrobnejšo organizacijo upravljanja z javnimi sredstvi za raziskovalno in
razvojno dejavnost, metodologijo, pogoje in merila, postopke izbora,
financiranje, spremljanje in nadziranje izvajanja programov in projektov ter
druga področja, ki jih ureja ta zakon, določa agencija po predhodno danem
soglasju ministra, pristojnega za znanost, oziroma ministra, pristojnega za
tehnologijo, s podzakonskimi predpisi in drugimi splošnimi akti. Ti akti se
objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
IV. NADZOR
44. člen
(nadzor nad delom in poslovanjem agencije)
Nadzor nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela agencije in pravne
osebe, ki ji je bilo podeljeno javno pooblastilo, opravlja ministrstvo,
pristojno za delovno področje, na katerem agencija deluje (v nadaljnjem
besedilu: ministrstvo).
45. člen
(nadzor nad pravnimi akti nosilca javnega pooblastila)
Ministrstvo v zvezi z danim pooblastilom opravlja nad nosilcem javnega
pooblastila nadzor nad zakonitostjo njegovih splošnih aktov in instančni nadzor
nad zakonitostjo njegovih posamičnih aktov.
Če
nosilec javnega pooblastila izda akt, ki ni skladen z ustavo ali zakonom, mu
ministrstvo da navodila za uskladitev akta.
46. člen
(nadzor nad porabniki proračunskih sredstev)
Nadzor, ki ga
opravlja agencija, vključuje nadzor nad primernostjo in strokovnostjo dela vseh,
ki se financirajo iz državnega proračuna na podlagi tega zakona.
Nadzor
agencije nad pravnimi osebami zasebnega in javnega prava, ki izvajajo javno
službo oziroma dejavnost, ki se izvaja kot javna služba po tem zakonu, vključuje
nadzor nad zakonitostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo dela teh pravnih oseb.
Nadzor nad
namensko porabo proračunskih sredstev pri pravnih in fizičnih osebah iz
prejšnjega odstavka se izvaja skladno s predpisi Vlade Republike Slovenije in
ministrstev ter drugimi predpisi.
Pravne in
fizične osebe, ki se financirajo na podlagi tega zakona, so skladno s predpisi
dolžne agenciji pošiljati podatke o porabi proračunskih sredstev.
O opravljanju
nadzora izdaja agencija poročila, ki morajo biti objavljena in dostopna
javnosti.
Zakon o
raziskovalni in razvojni dejavnosti – ZRRD (Uradni list RS, št. 96/02) vsebuje
naslednje prehodne in končne določbe:
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
(rok za
podzakonske predpise)
Podzakonski
predpisi, ki so potrebni za izvajanje tega zakona, se izdajo najpozneje v enem
letu po uveljavitvi tega zakona oziroma najpozneje v enem letu od ustanovitve
agencije po tem zakonu.
Vlada
Republike Slovenije v enem letu po uveljavitvi tega zakona sprejme akte, s
katerimi uredi ustanovitev in začetek delovanja agencije na področju
raziskovalne dejavnosti in agencije na področju razvojne dejavnosti.
Z
ustanovitvijo agencij iz prejšnjega odstavka preidejo vanju zaposleni na
ministrstvu, pristojnem za znanost, oziroma ministrstvu, pristojnem za
tehnologijo, ki opravljajo upravne in strokovne naloge, ki skladno s tem zakonom
preidejo v pristojnost obeh agencij.
48. člen
(potekanje
mandata)
Mandat članov
sveta in članov strokovnih teles ministrstva preneha z imenovanjem novih članov
v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
49. člen
(prenehanje veljavnosti dosedanjega zakona)
Z dnem
uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o raziskovalni dejavnosti (Uradni
list RS, št. 8/91-I), razen določb 38. in 39. člena.
Z dnem
uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi:
1.
pravilnik o infrastrukturnih razvojnih centrih (Uradni list RS, št.
52/2001),
2.
pravilnik o vzpodbujanju tehnološkega razvoja (Uradni list RS, št.
52/2001),
3.
pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja razvojnih
projektov izumiteljev (Uradni list RS, št. 22/94),
4.
pravilnik o dodeljevanju štipendij in drugih oblik denarnih pomoči
Ministrstva za znanost in tehnologijo (Uradni list RS, št. 73/94),
5.
pravilnik o pogojih in metodologiji izbiranja predlogov za sofinanciranje
nakupa informacijske in komunikacijske opreme (Uradni list RS, št. 62/95).
Do sprejema
novih podzakonskih predpisov na podlagi tega zakona se uporabljajo dosedanji
podzakonski predpisi, in sicer:
1.
pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje nakupa tuje
znanstvene literature in baz podatkov (Uradni list RS, št. 71/99),
2.
pravilnik o organizaciji in pristojnosti strokovnih teles Ministrstva za
znanost in tehnologijo za področje tehnološkega razvoja (Uradni list RS, št.
78/98),
3.
pravilnik o vrednotenju kakovosti in financiranju programa dela JRO
(Uradni list RS, št. 52/98, 67/98, 72/98, 102/2001),
4.
pravilnik o nagradah in priznanjih republike Slovenije za znanstveno
raziskovalno delo (Uradni list RS, št. 39/98, 11/99, 33/2001),
5.
pravilnik o pogojih in postopkih izbora in financiranja mrežnih
raziskovalno-razvojnih programov v okviru Ciljnega raziskovalnega programa za
podporo strateškega razvoja Slovenije na posameznih področjih javnega interesa
(Uradni list RS, št. 46/2001),
6.
pravilnik o organizaciji in pristojnosti strokovnih teles za področje
temeljnega in aplikativnega raziskovanja (Uradni list RS, št. 79/97, 69/98,
21/2001),
7.
pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje domačih
znanstvenih in strokovnih periodičnih publikacij (Uradni list RS, št. 36/2002),
8.
pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje znanstvenih
monografij (Uradni list RS, št. 36/2002),
9.
pravilnik o postopku in merilih za izbor in sofinanciranje znanstvenih
sestankov (Uradni list RS, št. 36/2002),
10.
pravilnik o financiranju mednarodnega znanstvenega sodelovanja Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 62/96, 11/98, 48/99, 46/2001)
11.
pravilnik o oblikovanju in izvajanju programov razvoja raziskovane
dejavnosti (Uradni list RS, št. 6/96),
12.
pravilnik o postopku in merilih za sofinanciranje programov dejavnosti
organizacij informacijske infrastrukture (Uradni list RS, št. 62/95,
13.
pravilnik o izvajanju in organiziranju nadzora Ministrstva za znanost in
tehnologijo na področju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 55/95),
14.
pravilnik o uporabi kvantitativnih kriterijev za razvrščanje v
znanstvene, strokovno-raziskovalne in razvojne nazive (Uradni list RS, št.
75/94, 35/98, 52/98),
15.
pravilnik o merilih za ocenjevanje kakovosti raziskovalne dejavnosti in o
evidencah ter spremljanju raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 65/94,
1/98, 35/98, 52/98),
16.
pravilnik o usposabljanju in vključevanju mladih raziskovalcev v
raziskovalne, visokošolske in druge organizacije (Uradni list RS, št. 38/94,
53/95, 1/98, 38/99)
17.
pravilnik o pogojih in metodologiji izbiranja predlogov za
subvencioniranje nakupa raziskovalne opreme (Uradni list RS, št. 14/94,
54/2001),
18.
pravilnik o pogojih in metodologiji izbora in financiranja projektov
temeljnega in aplikativnega raziskovanja (Uradni list RS, 21/2001, 38/2002),
19.
pravilnik o postopku in o pogojih za vpis posameznikov, ki opravljajo
raziskovalno dejavnost kot zasebniki, v register zasebnih raziskovalcev (Uradni
list RS, št. 30/9
