|
Mladi raziskovalci in program Znanost mladini |
|
Normativni akti |
|
|
|
Metodologija postopka ocenjevanja kandidatov
za mentorje mladih raziskovalcev v letih 2006 in 2007
Metodologija postopka ocenjevanja kandidatov za mentorje mladih raziskovalcev
je pripravljena v skladu s 4. členom Pravilnika o usposabljanju in financiranju
mladih raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah (Uradni list RS, št. 24/06 –
v nadaljnjem besedilu: pravilnik). Pravilnik v 13. in 14. členu opredeljuje
pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat za mentorja, v 15. členu pa merila za
ocenjevanje kandidatov za mentorje, ki so: znanstvena kakovost kandidata za
mentorja; povezanost raziskovalnega dela kandidata za mentorja z domačimi in
tujimi uporabniki; relevantnost predloga programa usposabljanja mladega
raziskovalca in njegova povezanost s predvidenim podiplomskim študijem ter
vpetost v mednarodni prostor.
Metodologija postopka ocenjevanja kandidatov za mentorje določa potek
ocenjevalnega postopka, elemente ocenjevanja in druga določila, ki jih mora
Znanstveni svet agencije s svojim strokovnim telesom upoštevati pri pripravi
predloga prednostne liste mentorjev.
Potek ocenjevalnega postopka:
Za izpeljavo ocenjevalnega postopka, na javni poziv prijavljenih kandidatov
za mentorje mladih raziskovalcev, imenuje Znanstveni svet agencije občasno
strokovno telo, skladno s Pravilnikom o delovanju stalnih in občasnih strokovnih
teles za področje raziskovalne dejavnosti.
Strokovno telo, na podlagi predloga Znanstvenega sveta agencije in svoje
presoje, imenuje recenzente. Vsako prijavo ocenijo štirje recenzenti: dva domača
in dva tuja . Seznam članov strokovnega telesa za ocenjevanje kandidatov za
mentorje je objavljen po imenovanju. Imena recenzentov bodo objavljena konec
leta po abecednem redu skupaj z recenzenti za vse ostale ocenjevalne postopke.
Elementi ocenjevanja:
V ocenjevalnem postopku se točkuje raziskovalna uspešnost kandidata za
mentorja. Podlaga so: objavljena znanstvena dela, povezanost raziskovalnega dela
z uporabniki (zajeti so podatki o sredstvih, ki jih je kandidat pridobil izven
ARRS, vpetost v mednarodni prostor ter program usposabljanja mladega
raziskovalca.
Skupna ocena posamezne prijave kandidata za mentorja predstavljala seštevek
točk kvantitativnih elementov ocenjevanja in seštevek točk recenzentov.
Kvantitativni elementi zajemajo:
- COBISS objavljena znanstvena dela za 5 letno obdobje (2001- vključno
2006),
Citati število citatov v obdobju zadnjih 10 let (1996 - vključno 2006) za
vsa objavljena dela iz baze Web of Science,
Sredstva drugih uporabnikov za 5
letno obdobje (2001- vključno 2005).
- Seštevek točk iz ocene recenzentov, ki upošteva:
- oceno največ štirih najpomembnejših znanstvenih dosežkov opravijo
tuji recenzenti, katerih nabor pridobi agencija. Vsako skupino prijav,
ki se drži razdelitve po znanstvenih
vedah ocenjujeta dva recenzenta.
- oceno programa usposabljanja mladega
raziskovalca opravijo tuji recenzenti. Vsako skupino prijav, ki se drži razdelitve po znanstvenih vedah ocenjujeta dva recenzenta
Če je je ocenjevanje znotraj vede razdeljeno na več skupin, potem se ocene
teh skupin normalizirajo glede na enako srednjo vrednost.
- oceno največ štirih družbeno in/ali ekonomsko relevantnih dosežkov opravijo
domači recenzenti strokovne uspešnosti, po dva za vsako raziskovalno področje,
po klasifikaciji ARRS. Strokovno uspešnost za raziskovalna področja v:
naravoslovju, tehniki, biotehniki in družboslovju bosta ocenjevala dva
recenzenta: eden iz gospodarstva in eden iz raziskovalne sfere. Prijave s
področja medicine bo ocenil medicinski strokovnjak iz medicinske prakse in
strokovnjak iz raziskovalne sfere. Raziskovalna področja humanistke bosta
ocenjevala samo strokovnjaka iz raziskovalne sfere. Recenzentom je v pomoč pri
oceni tudi vsebina predloga usposabljanja mladega raziskovalca.
Pri oceni
kandidatov za mentorje mladih raziskovalcev se bodo, za vse znanstvene vede,
uporabili enaki elementi ocenjevanja s tem, da bo teža elementov in postopek
ocenjevanja za vsako vedo specifičen.
Tabela prikazuje skupne elemente ocenjevanja in njihovo težo za posamezno
znanstveno vedo
| |
|
Humanistka
|
Družboslovje
|
Tehnika |
Biotehnika
|
Medicina |
Nama |
| |
KVANTITATIVNI
ELEMENTI |
|
|
|
|
|
|
|
ZNANOST |
Znanost-Cobiss |
12 (=230) |
5 (=240) |
3 (=360) |
5 (=250) |
7 (=290) |
5 (=480) |
|
ZNANOST |
Citati
|
0 (=160) |
5 (=80) |
3 (=120) |
5 (=120) |
7 (=150) |
5 (370) |
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
RELEVANCA
|
Sredstva od drugih uporabnikov (FTE) |
0 (=1,5) |
5 (=3) |
7 (=6,2) |
5 (=3,4) |
0 (=1) |
5 (=2,9)
|
| |
OCENE
RECENZENTOV |
|
|
|
|
|
|
|
ZNANOST |
Znanost-
2-4 dosežke (tuj recenzent A) |
3 |
5 |
5 |
5 |
3 |
5 |
ZNANOST/
RELEVANCA |
Ocena
predloga usposabljanja (tuj recenzent A) |
3 |
5 |
5 |
5 |
3 |
5 |
| |
|
|
|
|
|
|
|
|
RELEVANCA
|
Relevanca
2-4 dosežke (domač recenzent B) |
12 |
5 |
7 |
5 |
10 |
5 |
| |
|
|
|
|
|
|
|
Število točk pri posamezni vedi, ki pretvorijo točke: o člankih, citatih in
sredstvih drugih uporabnikov na skupni imenovalec, je pridobljeno na podlagi
analize podatkov za posamezno vedo. Za vsako znanstveno vedo predstavlja
maksimalno število točk tisto število, nad katerim se ne uvrsti več kot 10%
raziskovalcev. Tako npr. 480 točk iz Cobissa za naravoslovje pomeni 5 točk v tem
ocenjevalnem postopku, npr. 48 točk = 0.1*480 točk bi npr. pomenilo 0.5 točke.
Tisti raziskovalci, ki sodijo v kategorijo zgornjega 10% praga lahko dosežejo
največ dvakratno število točk, ki je označeno v tabeli. Zgornjih 10% je zato
dodatno normiranih.
Določila, ki se morajo upoštevati pri oblikovanju liste mentorjev:
Po zaključenem ocenjevalnem postopku oziroma izpeljanem točkovanju se lista
mentorjev oblikuje po naslednji shemi za vsako vedo posebej:
- upoštevajo se prednostno kategorije prijav iz Usmeritev Ministrstva za
visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za razdelitev proračunskih sredstev
namenjenih financiranju usposabljanja mladih raziskovalcev v raziskovalnih
organizacijah v letu 2006 in v letu 2007
- vsako raziskovalno področje po klasifikaciji ARRS dobi mladega mentorja
(mlajšega od 45 let). Mentorji so razvrščeni po številu točk znotraj vede,
- če je na posamezni znanstveni vedi izbranih manj kot 25 % mentorjev
mlajših od 45 let, se zahtevana kvota do 25 % dopolni tako, da posamezno
področje dobi še drugega najbolje ocenjenega mladega mentorja
- večino mentorjev znotraj znanstvene vede se razdeli po programskih (kjer
jih ni po raziskovalnih) skupinah. Najboljši mentorji iz vsake programske
(raziskovalne) skupine so razvrščeni po številu točk znotraj vede,
- upošteva se omejitev, da je število mentorjev v področju lahko največ za
3 večje kot število programskih skupin in najmanj za 2 manjše kot število
programskih skupin.
Ljubljana, dne 12.04.2006
dr. Franci Demšar
Direktor
|