ARRS je 28. 1. 2015 na uredništvo Dela naslovila prošnjo za objavo odziva direktorja ARRS na Gostujoče pero, "Javna sredstva za znanost – vse po starem?" (Delo, 25. 1. 2016).

Odziv je bil objavljen 5. 2. 2016 v Pismih bralcev in odmevih.

Prof. dr. József Györkös je zapisal:

Avtorici sta se v mnenjskem zapisu »Javna sredstva za znanost – vse po starem?« (Delo, 25. 1. 2016) o Pravilniku o postopkih sofinanciranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: pravilnik) Javne agencije za raziskovalno dejavnost (v nadaljevanju: agencija), posredovanem pristojnemu ministrstvu, ki bo izvedlo medresorsko usklajevanje, dotaknili množice s pravilnikom bolj ali manj posredno povezanih, vsekakor pa medijsko atraktivnih tem. Predlog pravilnika prinaša korenit odmik od kvantitativnih kriterijev in poudarek na kvalitativnem vrednotenju projektnih predlogov ter uvaja usklajeno poročilo recenzentov. Temeljni projekti se bodo ocenjevali po vzoru Evropskega raziskovalnega sveta – ERC, aplikativni projekti pa po vzoru splošne sheme programa Obzorje 2020.

Besedilo bi imelo večjo težo in večji dialoški prispevek, če bi avtorici upoštevali vidik izvedljivosti pravilniških določb. Neodgovorno bi bilo, če bi agencija v predlog pravilnika zapisala določbe, ki jih ob obstoječih omejenih kadrovskih virih, razpoložljivih sredstvih in možnostih prilagoditve delovnega procesa ne bi mogli izvesti. Kot primer za slednje naj navedem spotikanje avtoric v prehodne določbe, kjer je zapisano, kako bo proces potekal, če informacijski sistem ne bi bil nared ali ne bi deloval (t.i. »tehnični razlogi«). Med zmotnimi interpretacijami izstopa domnevno poenotenje meril v okviru Science Europe, kar je pomemben cilj, ki se mu pridružuje tudi agencija, ne pa dejstvo.

Avtorici sta se na svoj način vključili v javno razpravo in vprašaj v naslovu prispevka daje upanje za argumentiran pogovor, ki bo presegel ponavljanje že slišanih vprašanj brez upoštevanja odgovorov in obrazložitev, podanih v vmesnem času.

Po opravljenih javnih razpravah v okviru Usmerjevalne skupine je delo potekalo z vidnim prispevkom Znanstvenega sveta agencije, ki je njen najvišji strokovni organ, nato je soglasje za nadaljnjo javno obravnavo in medresorsko usklajevanje podal tudi Upravni odbor agencije.

Brez novega pravilnika bo agencija delovala po večkrat kritiziranih zatečenih načelih. To ni grožnja, temveč dejstvo. Razprava o pravilniku je dobrodošla, ne bo pa rešila temeljnega problema stabilnega delovanja znanosti v Republiki Sloveniji, to je - kako predvidljivo, vendar resnično - pomanjkanje sredstev.

Dr. József Györkös, direktor, Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije