Delo, Sobotna priloga, 23.1.2015

Prof. ddr. Aleš Iglič je v komentarju Ustanova z vgrajeno sistemsko korupcijo (29.12.2015) zapisal precej težke obtožbe, utemeljene z zavajajočimi argumenti in slabim ali celo napačnim poznavanjem sistema ARRS.

Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) nima vgrajene »sistemske korupcije« in ne deluje kot »lobistično okolje za člane znanstvenih svetov ARRS«. Organi ARRS so upravni odbor, direktor in znanstveni svet. ARRS ima vzpostavljen sistem stalnih in občasnih ekspertnih teles, ki je conditio sine qua non sleherne agencije za raziskovalno dejavnost v Evropi in svetu. Članstvo v njih nikakor ne pomeni privilegija ali prednosti pri pridobivanju sredstev. Ne formalno, še manj neformalno. Vse članice in člani organov in strokovnih teles ob nastopu podpišejo izjavo o izogibanju konfliktu interesov. Na enak način je sodelovanje v ekspertnih telesih urejeno tudi v mednarodnem prostoru.

V nadaljevanju želimo pojasniti netočne navedbe, ki jih je zapisal prof. ddr. Iglič:

1. Raziskovalni programi: so segment stabilnega financiranja, ki zagotavlja kontinuiteto raziskovanja in stabilnost zaposlitev (v povprečju med 2,35 in 5,02 ekvivalenta polne zaposlitve, FTE). Pri tem je število oseb, ki prejema sredstva za plačo iz raziskovalnih programov bistveno večje (922 FTE v letu 2014). Spremembe sistema, ki zagotavlja pokritost tolikšnega dela raziskovalne skupnosti, morajo biti postopne. Spremembe Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: pravilnik), z izenačitvijo trajanja programov na šest let, stabilnost dodatno krepijo. Stabilnost financiranja zagotavljajo mesečna nakazila. V skoraj 12 letih delovanja ARRS ni izostal niti en mesečni obrok.
    
2. O povprečnosti: že sedanji pravilnik predvideva kriterije in mehanizme za povečanje ali zmanjšanje raziskovalnih programov, prav tako tudi predlagani novi pravilnik. V preteklih letih je ARRS na podlagi evalvacije v okviru predpisanih postopkov že znižala ali povišala sredstva posameznim raziskovalnim programom.
    
3. Mentorstva: mehanizem mladih raziskovalcev je v letu 2015 zabeležil 30-letnico delovanja. Od leta 1985 je bilo v program vključenih 7.739 mladih raziskovalcev. Načini izbora so se spreminjali, kakor tudi mnenja o načinih izbora in naklonjenost temu ali onemu sistemu. Po naši oceni sta zagotovili za kakovostno usposabljanje mladega raziskovalca kakovosten mentor ter stabilno raziskovalno okolje. Znanstveni svet agencije je podal pobudo za razpravo o možnosti dodelitve dodatnih mest v primeru izjemnih kandidatov in mentorjev.
    
4. Točke in kazalniki: razprava o kazalnikih, ki naj v najboljši meri odražajo oceno raziskovalnega dela, je trajna in vseprisotna. Spremembe pravilnika odpravljajo normiranje citatov in v sistem vnašajo upoštevanje specifik posameznih ved. Nadaljuje se prehod iz kvantitete h kvaliteti: minimizirana je vloga točk, ki služijo le kot vstopni pogoj za sodelovanje na razpisih. Le 2% sredstev ARRS se razdeli neposredno na podlagi točk skupine A.
    
5. Z ali brez agencije? Agenciji za raziskovalno dejavnost so na Češkem in Poljskem, ki sta v prispevku navedeni kot zgled vitkosti raziskovalnega sistema, ustanovili mnogo let za nami. ARRS za lastno delovanje porabi le 3,3 mio EUR, kar znaša zgolj 2,4 % proračuna ARRS. Število zaposlenih se je s 53 v letu 2009, skrčilo na sedanjih 48.
    

Znanost v Sloveniji je od leta 2012 utrpela 25 % znižanje proračunskih sredstev. V letih krize je skupno izgubila 168 mio EUR, torej več kot en letni proračun. Kljub temu je trend rasti slovenskih znanstvenih člankov med 10 % najbolj citiranih člankov v svetovnem merilu bistveno hitrejši od povprečja EU28. Slovenska znanost s tem kaže, da v svetovnem merilu opravlja tudi najbolj relevantne in odmevne raziskave. Obtožba iz naslova avtorjevega prispevka ni korektna in nikakor ne prispeva k vsebinskim razpravam, ki so nujne v obdobju, ko si znanstvena skupnost upravičeno obeta vsaj povrnitev financiranja na dostojno raven.

Daljši odziv si lahko preberete tukaj.

Delo, Gostujoče pero, prof. ddr. Aleš Iglič (29.12.2015)