Novice, obvestila |
Znanstveni svet agencije na razširjeni tematski seji odprl širši dialog o možnih rešitvah za nadaljnjo krepitev kakovosti evalvacijskih postopkov |
|
|
V četrtek, 21. 6. 2018, je v Veliki dvorani Slovenske
akademije znanosti in umetnosti (SAZU) potekala razširjena tematska seja
Znanstvenega sveta agencije (ZSA), na kateri so sodelovali članice in člani
SAZU, Upravni odbor agencije, predsednice in predsedniki
Znanstveno
raziskovalnih svetov ved (ZSV) agencije ter predstavniki
Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport.
Razširjena tematska seja je bila posvečena vprašanju vstopnih
pogojev pri javnih razpisih za raziskovalne projekte. Namen posveta je bil
izmenjati stališča in oblikovati predloge takšnega pristopa k oblikovanju
vstopnih pogojev, ki bo omogočal izvedbo javnega razpisa za raziskovalne
projekte v eni fazi in s tem zagotoviti hitrejšo izvedbo postopka. Kot je v
uvodnem nagovoru poudaril prof. dr. Marko Topič, predsednik ZSA, se prav v teh
dneh zaključuje postopek Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih
projektov za leto 2018, ki je trajal 12 mesecev. »Namen današnjega posveta je
tudi premislek o možnostih za skrajšanje postopka. Za vsako uspešno sintezo je
potrebna temeljita analiza. Temu je posvečena današnja tematska razširjena
seja«.
Po uvodnih besedah akad. prof. dr. Roberta Zorca,
podpredsednika SAZU in predstavitvi uvedenih sprememb v evalvacijske postopke
direktorja agencije, prof. dr. Józsefa Györkösa sta sledili predstavitvi
primerov dobrih praks. Prof. dr. Roman Jerala, član ZSA in prof. dr. Igor
Muševič, član UO sta predstavila evalvacijska postopka Evropskega raziskovalnega
sveta (ERC) in mehanizmov Marie Skłodowska-Curie Actions (MSCA). V nadaljevanju
sta udeleženke in udeležence nagovorila tudi državni sekretar, dr. Tomaž Boh in
prof. dr. Rado Bohinc, ki je kot predsednik Upravnega odbora na eni izmed
minulih sej tudi podal pobudo za tovrstno razpravo.
Razširjena tematska seja Znanstvenega sveta ARRS
v Veliki dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Razpravljavke in razpravljavci so v nadaljevanju izpostavili
pomen nadaljevanja splošnega odmika od kvantitativnih (bibliometričnih) metod,
nujnost skrajšanja trajanja javnega razpisa za raziskovalne projekte, skrb za
zagotavljanje kakovostnega evalvacijskega postopka (potencialno uvedbo vloge
urednika (po vzoru MSCA) za koordinacijo kakovostnega dela recenzentov), zahtevo
po zagotavljanju dostojnega financiranja slovenske znanosti v luči zagotavljanja
mednarodne konkurenčnosti (1% BDP in vsaj delna povrnitev izgubljenih sredstev
agencije v času krize) in zahtevo po nujni kadrovski okrepitvi agencije, ki bi
hkrati omogočila zaposlitev znanstvenih strokovnih sodelavcev (scientific
officers).
|