Novice, obvestila

Javna predstavitev mnenj o pomenu znanosti, raziskav in inovacij za družbeni in gospodarski razvoj Slovenije v Državnem zboru – prispevek Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS)

Povezava na sklic: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VIII&type=dt&uid=CC7A44C745922FADC125837800417B0B

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije kot oseba javnega prava opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge v zvezi z izvajanjem Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije ter tudi druge naloge za pospeševanje raziskovalne dejavnosti. Agencijo je ustanovila Republika Slovenija s sklepom o ustanovitvi (Uradni list RS, št. 123/03 in 105/10) za trajno opravljanje z zakonom določenih nalog v javnem interesu z namenom, da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna in drugih virov financiranja.

Organizatorji so v povabilu k javni predstavitvi podali niz vprašanj in kot javna agencija, ki financira večino raziskovalne dejavnost v Republiki Sloveniji iz javnih sredstev, podajamo svoje videnje na nekatera izmed njih.

Vprašanje avtonomije raziskovanja in avtonomije raziskovalnih organizacij je glede ARRS predvsem povezano z možnostjo raziskovalnih organizacij, da samostojno odločajo glede prijavljanja, elementov sofinanciranja in tudi razporejanja nerazporejenih  sredstev na primer pri financiranju raziskovalnih programov. Uvedba institucionalne evalvacije, kot je zastavljena v nacionalni strategiji in v zadnjem znanem predlogu zakona o raziskovalni dejavnosti, dodatno odpira nove možnosti udejanjanja avtonomije raziskovalnih organizacij. Avtonomija nedvomno prinaša ustrezno stopnjo odgovornosti, ki jo agencija preverja preko evalvacijskega ekspertnega sistema in nadzora financiranja.

Vprašanje glede relacije med programskim in institucionalnim financiranjem: programski način financiranja v smislu raziskovalnih programov, kot jih financira ARRS, v odnosu do institucionalnega financiranja vidimo kot enoto vsebinske evalvacije. Agencija se na podlagi ustreznih sprememb v predpisih lahko odpove upravljanju finančnega obsega raziskovalnih programov ter prepusti tovrstne odločitve avtonomiji raziskovalne institucije. Ključni kazalniki uspešnosti na institucionalni ravni morajo vsebovati kategorije, kot so vsebovani že sedaj v evalvacijskih kriterijih, to so znanstvena odličnost, vpliv (angl. impact) in vitalnost (angl. viability).

Vprašanje glede tujega jezika v raziskovalnem procesu in prijavah na instrumente financiranja: Postopki javnih razpisov oziroma pozivov agencije so specifični zaradi udeležbe tujih recenzentov pri ocenjevanju. Agencija z ocenjevanjem prijav s strani tujih recenzentov zagotavlja neodvisen in po metodologiji in merilih mednarodno primerljiv način odločanja o izbiri raziskovalnih programov oziroma raziskovalnih projektov. Prevajanje recenzij je zahtevno strokovno delo, ki zahteva znanja ožjih specialnosti, samo prevajanje velikega števila recenzij bi znatno podaljšalo trajanje postopkov, bistveno povečalo stroške postopkov in povečalo tveganje glede kakovosti prevodov. Kot način zagotavljanja ohranjanja ter dopolnjevanja strokovnega izrazoslovja v slovenskem jeziku bi lahko agencija kot dolžnost raziskovalcev ob prejetju javnih sredstev vzpostavila obvezo po tvorbi gesel v ustreznih slovarjih ter minimalno število objav tudi v slovenskem jeziku.

V zaključku pozdravljamo Analitično poročilo Evropske komisije in posebej izpostavljamo pomen stabilnega sistema ocenjevanja, financiranja in nadzora raziskovalne dejavnosti, ki se je vzpostavil skozi petnajstletno delovanje javne agencije. Pri tem posebej poudarjamo pomen recenzentskega sistema, ki je v znanstveni sferi sprejet kot najboljši način ocenjevanja znanstvenega dela. Anonimnost recenzentov je osnova tega sistema in je v mednarodnem raziskovalnem prostoru uveljavljeno pravilo, ki ga uporablja tudi Evropska komisija pri vrednotenju okvirnih programov raziskav, kot je Obzorje 2020 ter vseh prejšnjih okvirnih programov raziskav.

 

Viri in povezave: