Novice, obvestila |
Javna predstavitev mnenj o pomenu znanosti, raziskav in inovacij za družbeni in gospodarski razvoj Slovenije v Državnem zboru – prispevek Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) |
|
|
Povezava na sklic:
https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VIII&type=dt&uid=CC7A44C745922FADC125837800417B0B
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
kot oseba javnega prava opravlja strokovne, razvojne in izvršilne naloge v zvezi
z izvajanjem Resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije ter
tudi druge naloge za pospeševanje raziskovalne dejavnosti. Agencijo je
ustanovila Republika Slovenija s sklepom o ustanovitvi (Uradni list RS, št.
123/03 in 105/10) za trajno opravljanje z zakonom določenih nalog v javnem
interesu z namenom, da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno odločanje o
izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna in
drugih virov financiranja.
Organizatorji so v povabilu k javni predstavitvi podali niz
vprašanj in kot javna agencija, ki financira večino raziskovalne dejavnost v
Republiki Sloveniji iz javnih sredstev, podajamo svoje videnje na nekatera izmed
njih.
Vprašanje avtonomije raziskovanja in avtonomije
raziskovalnih organizacij je glede ARRS predvsem povezano z možnostjo
raziskovalnih organizacij, da samostojno odločajo glede prijavljanja, elementov
sofinanciranja in tudi razporejanja nerazporejenih sredstev na primer pri
financiranju raziskovalnih programov. Uvedba institucionalne evalvacije, kot je
zastavljena v nacionalni strategiji in v zadnjem znanem predlogu zakona o
raziskovalni dejavnosti, dodatno odpira nove možnosti udejanjanja avtonomije
raziskovalnih organizacij. Avtonomija nedvomno prinaša ustrezno stopnjo
odgovornosti, ki jo agencija preverja preko evalvacijskega ekspertnega sistema
in nadzora financiranja.
Vprašanje glede relacije med programskim in
institucionalnim financiranjem: programski način financiranja v smislu
raziskovalnih programov, kot jih financira ARRS, v odnosu do institucionalnega
financiranja vidimo kot enoto vsebinske evalvacije. Agencija se na podlagi
ustreznih sprememb v predpisih lahko odpove upravljanju finančnega obsega
raziskovalnih programov ter prepusti tovrstne odločitve avtonomiji raziskovalne
institucije. Ključni kazalniki uspešnosti na institucionalni ravni morajo
vsebovati kategorije, kot so vsebovani že sedaj v evalvacijskih kriterijih, to
so znanstvena odličnost, vpliv (angl. impact) in vitalnost (angl. viability).
Vprašanje glede tujega jezika v raziskovalnem procesu in
prijavah na instrumente financiranja: Postopki javnih razpisov oziroma
pozivov agencije so specifični zaradi udeležbe tujih recenzentov pri
ocenjevanju. Agencija z ocenjevanjem prijav s strani tujih recenzentov
zagotavlja neodvisen in po metodologiji in merilih mednarodno primerljiv način
odločanja o izbiri raziskovalnih programov oziroma raziskovalnih projektov.
Prevajanje recenzij je zahtevno strokovno delo, ki zahteva znanja ožjih
specialnosti, samo prevajanje velikega števila recenzij bi znatno podaljšalo
trajanje postopkov, bistveno povečalo stroške postopkov in povečalo tveganje
glede kakovosti prevodov. Kot način zagotavljanja ohranjanja ter dopolnjevanja
strokovnega izrazoslovja v slovenskem jeziku bi lahko agencija kot dolžnost
raziskovalcev ob prejetju javnih sredstev vzpostavila obvezo po tvorbi gesel v
ustreznih slovarjih ter minimalno število objav tudi v slovenskem jeziku.
V zaključku pozdravljamo Analitično poročilo Evropske
komisije in posebej izpostavljamo pomen stabilnega sistema ocenjevanja,
financiranja in nadzora raziskovalne dejavnosti, ki se je vzpostavil skozi
petnajstletno delovanje javne agencije. Pri tem posebej poudarjamo pomen
recenzentskega sistema, ki je v znanstveni sferi sprejet kot najboljši način
ocenjevanja znanstvenega dela. Anonimnost recenzentov je osnova tega sistema in
je v mednarodnem raziskovalnem prostoru uveljavljeno pravilo, ki ga uporablja
tudi Evropska komisija pri vrednotenju okvirnih programov raziskav, kot je
Obzorje 2020 ter vseh prejšnjih okvirnih programov raziskav.
Viri in povezave:
|