Logaritemske tablice Jurija Vege
Iskanje    Kazalo    Novo    O agenciji    e-pošta   
 
   
Domov
 > Ciljni raziskovalni programi > Razpisi in pozivi
Ciljni raziskovalni programi
Razpisi in pozivi
      
Rokovnik

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na podlagi 12. in 14. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06-UPB1, 61/06-ZDru-1, 112/2007 in 9/11), Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP)(Uradni list RS, št. 43/11) Usmeritev Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) "Zagotovimo.si hrano za jutri" v letu 2011, št. 430-93/2011/1, z dne 15.6.2011 in soglasja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 631-7/2011/7, z dne 17.6.2011, objavlja

Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2011

I. Naziv in naslov udeležencev javnega razpisa:

(1) Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,  Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ARRS) in

(2) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MKGP)

 

II. Predmet razpisa

(1) Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa "Zagotovimo.si hrano za jutri" v letu 2011 (v nadaljnjem besedilu: Javni razpis CRP "Zagotovimo.si hrano za jutri") je izbor raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorju v zvezi z razvojnimi usmeritvami kmetijske politike na posameznem področju javnega interesa, ki je nujna za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva, prehrane in podeželja ter v zvezi s spremljanjem in nadziranjem njihovega izvajanja.

(2) Javni razpis CRP "Zagotovimo.si hrano za jutri" temelji na strateških ciljih, opredeljenih v sektorskih dokumentih: Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva, Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu, Strategiji prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, ki so skladne s strateškimi usmeritvami Strategiji razvoja Slovenije (SRS), ki je krovna nacionalna razvojna strategija in tudi predstavlja okvir za določitev vsebinskih prioritet Ciljnih raziskovalnih programov.

(3) Predmet razpisa je določen s prioritetnimi vsebinami MKGP v okviru štirih težišč CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri«:

Težišče 1: Prehranska varnost Slovenije,

Težišče 2: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov,

Težišče 3: Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri,

Težišče 4: Razvoj podeželja.

(4) Težišča CRP iz prejšnjega odstavka ustrezajo naslednjima razvojnima prioritetama, in sicer:  

  1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast  in
  2. Povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja.

(5) Razpisani tematski sklopi predstavljajo vsebinski okvir za razpisane teme, ki pokrivajo skupne vsebine in skupne cilje v okviru posameznega težišča CRP, in imajo skupen naslov v okviru posameznih težišč CRP, sledijo osnovnim ciljem SRS in prednostnim programskim usmeritvam kmetijske politike.

Razpisani tematski sklopi in teme

Težišče 1: Prehranska varnost Slovenije

Tematski sklop 1.1 Rastlinska pridelava in predelava

Št. teme: 1.1.1

Naslov teme: Vsebnosti mikotoksinov v žitih in izdelkih iz žit ter silaži

Cilji:

S ciljem celovitega obvladovanja in vzpostavitve ukrepov omejevanja mikotoksinov v žitih in izdelkih iz žit ter v silaži, je potrebno:

  • Opraviti celovito analizo in primerjavo stanja v celotni verigi (njiva – izdelek/silaža) in teoriji.
  • V praksi in poskusnih razmerah proučiti dejavnike, ki vplivajo na rast plesni na žitih in v silaži.
  • Izdelati celostna tehnološka priporočila za preprečevanje rasti plesni na žitih in v silaži (priprava njive, gnojenje, tretiranje, kolobar, spravilo, postopek siliranja, skladiščenje, tehnološki postopki v mlinsko predelovalni industriji (čiščenje, sortiranje, luščenje…),…).
  • Izdelati nabor sort žit in koruze, ki so za posamezna območja in tehnologije s stališča odpornosti na okužbe z glivami v Sloveniji najprimernejša (tudi za ekološko pridelavo).
  • Izdelati nacionalne smernice za to področje.

Št. teme: 1.1.2

Naslov teme: Reševanje problematike ustaljenih karantenskih bolezni z iskanjem in uvajanjem tolerantnih sort in tipov sadnih vrst Prunus spp. za ohranitev pridelave

Cilji:

  • Izdelati protokol za proučevanje odpornosti vrst in sort koščičarjev (vsaj šarke, ki jo povzroča Plum pox  virus - PPV, fitoplazme European stone fruit yellows - ESFY in Monilinia fructicola).
  • Popisati (inventariziacija) stanje nasadov na pridelovalnem območju (stopnja zastopanosti bolezni Monilinia fructicola, PPV in ESFY) in izračuni gospodarnosti pridelave.
  • Okarakterizirati izolate šarke v pridelovalnih območjih Slovenije, kjer šarka povzroča največ težav v pridelavi.
  • Proučiti, ali obstaja v populaciji brkinske domače češplje na šarko toleranten tip oziroma tej sorti po aromi podobna tolerantna ali odporna sorta.
  • Preizkusiti potencialno zanimive sorte sliv, breskev in marelic na odpornost v slovenskih razmerah (ekološki poskus).
  • Proučiti vloge potencialnih vektorjev ESFY, vključno z bionomijo bolšice Cacopsylla pruni.
  • Izdelati podlage za hitro določanje vrste monilij.
  • Izdelati strategijo varstva nasada za zmanjšanje vnosa okužb z boleznimi Monilinia fructicola, šarka in ESFY.

Št. teme: 1.1.3

Naslov teme: Trsne rumenice: metode zgodnjega odkrivanja in obvladovanja

Cilji:

  • Preizkusiti uporabnost daljinskega zaznavanja za zgodnje odkrivanje žarišč in zatiranje ameriškega škržatka.
  • Z uvedbo prostorsko analitskih metod (analiza večspektralnih posnetkov) za zgodnje odkrivanje okuženih rastlin povečati učinkovitost in zmanjšati stroške nadzora.
  • Določiti temperaturne prage za razvoj, za zatiranje in dinamiko razvoja v bionomiji ameriškega škržatka.
  • Določiti življenjski prostor in migracije populacij ameriškega škržatka.
  • Spoznati fiziologije s fitoplazmami Grapevine Flavescance doree in G. Bois noir okuženih rastlin.
  • Preizkusiti metode toplotne terapije za pridobivanje zdravega razmnoževalnega materiala trte.
  • Izdelati priporočila za učinkovito in za okolje sprejemljivo obvladovanje zlate trsne rumenice in preprečevanje gospodarske škode, ki jo ta povzroča v vinogradništvu.

Št. teme: 1.1.4

Naslov teme: Metode in ukrepi za zmanjševanje škod zaradi majskega hrošča

Cilji:

  • Ugotoviti bionomijo poljskega in malega majskega hrošča v Sloveniji glede na klimatske razmere in regijske značilnostih rastlinskega pokrova.
  • Razviti prognostični model za napoved regijske pojavnosti in številčnosti populacije.
  • Ugotoviti stopnje preživetja glive Beauveria brongniartii (Sacc.) Petch na tretiranih območjih na travinju v občinah Idrija in Logatec.
  • Preizkusiti biotične in druge metode zatiranja poljskega majskega hrošča (Melolontha melolontha L.).
  • Izdelati podlage za tehnološka navodila pridelave travinja na ogroženih območjih zaradi gradacije poljskega majskega s ciljem preprečevanja gospodarske škode.

Tematski sklop 1.2. Živalska prireja in predelava

Št. teme: 1.2.1

Naslov teme: Vpliv uporabe zdravil in pesticidov pri zdravstvenem varstvu živali z vidika varovanja okolja

Cilji:

V luči zagotavljanja varstva okolja je potrebno:

  • Kvalitativno in kvantitativno ovrednotiti uporabo protimikrobnih in protiparazitarnih zdravil ter pesticidov pri zdravstvenem varstvu živali, ostanke nekaterih protimikrobnih in protiparazitarnih učinkovin ter pesticidov iz skupine insekticidov  ali njihovih presnovkov v krmi, pridelani na površinah, ki so bile gnojene z gnojem zdravljenih živali.
  • Raziskati vpliv izločenih učinkovin ali njihovih presnovkov na makro in mikroorganizme tal in ribogojnih vod.
  • Raziskati njihove učinke na živalske združbe v travni ruši oziroma na poljedeljski površini.
  • Na podlagi dobljenih rezultatov izdelati priporočila za pravilno in smiselno uporabo protimikrobnih in protiparazitarnih zdravil ter pesticidov pri zdravstvenem varstvu živali.

Št. teme: 1.2.2

Naslov teme: Ugotavljanje izvora in širjenja L. monocytogenes v prehranski verigi za zagotavljanje varne hrane

Cilji:

  • Ugotoviti najpogostejša mesta, kjer mikroorganizmi iz rodu Listeria lahko vstopajo v prehransko verigo in povzročajo okužbe pri ljudeh
  • Ugotoviti načine in poti prenosa L. monocytogenes iz primarne proizvodnje živali v predelavo živil.
  • Evidentirati najpogosteje kontaminirana  živila in izvajanje morebitnih dodatnih preiskav živil.
  • Ugotoviti prisotnost L. monocytogenes na potencialno kontaminiranih površinah, v zraku in živilih oz. ugotoviti kritična mesta, kjer prihaja do notranje kontaminacije obratov.
  • Ugotoviti najpomembnejše izvore in poti širjenja L. monocytogenes v predelavi rdečega mesa, perutninskega mesa, mlečnih in ribjih izdelkov.
  • Serotipizirati vse izolate L. monocytogenes z molekularnimi metodami, ne glede na mesto izolacije (okolje, žival, predelovalni obrati, živila, človek).
  • Primerjati serotipe L. monocytogenes iz različnih virov in jih epidemiološko analizirati.
  • Pripraviti priporočila za zmanjševanje širjenja L. monocytogenes v posameznih fazah prehranske verige.

Tematski sklop 1.3 Varnost živilske verige

Št. teme: 1.3.1

Naslov teme: Uporaba prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih v Sloveniji

Cilji:

Z raziskavo na različnih kategorijah živil dostopnih v maloprodajnih trgovinah analizirati razvoj trga, z vidika rabe prehranskih in zdravstvenih trditev.

  • Evidentirati in ovrednotiti uporabo trditev znotraj izbranih kategorij živil na slovenskem trgu.
  • Analizirati živila označena s trditvami z vidika prehranskih profilov.
  • Raziskati vpliv uporabe trditev na spreminjanje receptur izdelkov in sprejetje prehranskih profilov, kot jih določa 4. člen Uredbe 1924/2006.
  • Primerjati ugotovljeno stanje v Sloveniji, s stanjem v drugih državah članicah EU.
  • Ovrednotiti morebitno zavajanje potrošnika s strani proizvajalcev zaradi neskladne rabe trditev.
  • Oceniti vse na tržišču prisotne trditve z vidika zagotavljanja pravic potrošnika do varnosti in obveščenosti - razumevanje sporočila proizvajalca.

Št. teme: 1.3.2

Naslov teme: Razvoj standardnega operativnega postopka za ugotavljanje in preprečevanje potvorb mlečnih izdelkov

Cilji:

  • Izdelati standardni operativni postopek nadzora za ugotavljanje potvorb mlečnih izdelkov.
  • Določiti postopke za ugotavljanje vrste potvorb (kakovostni ali varnostni vidik: označevanje, kemijska sestava, onesnaževala, zavajanje potrošnikov).
  • Vpeljati in validirati sodobnejše metode za odkrivanje in kvantifikacijo potvorb – kromatografske metode, imunološke metode, genetske metode (PCR, RT-PCR).
  • Ugotoviti vrste »skritih« potvorb (npr. dodatek kravjega mleka v ovčjih in kozjih sirih, imitacije mlečnih izdelkov z dodajanjem škroba, rastlinskih substratov…) in analizirati stanje v praksi;
  • Postaviti učinkovite korektivne ukrepe za preprečevanje potvorb, v posameznih fazah proizvodnje mlečnega izdelka.
  • Izdelati predloge in priporočila za dopolnitev/spremembo pravnih podlag upoštevajoč vse zainteresirane skupine oziroma vpletene partnerje.
  • Pripraviti izhodišča s priporočili za vzpostavitev sistema strokovnega obveščanja potrošnikov (risk communication) - izmenjava informacij in mnenj o naravi in stopnji potvorb, strokovno obveščanje potrošnikov.

Št. teme: 1.3.3

Naslov teme: Onesnaženje živil s policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH)

Cilji:

  • Analizirati stanje vsebnosti PAH v domačem suhem sadju, prekajenih izdelkih, suhih dišavnicah in začimbah, jedilna olja;
  • Razviti analizne metode za ugotavljanje PAH.
  • Primerjati različne tehnike prekajevanja-dimljenja, segrevanja in sušenja navedenih živil in njihov vpliv na vsebnost PAH v teh živilih.
  • Primerjati vsebnosti PAH v domačih in uvoženih izbranih živilih.
  • Pripraviti predlog ukrepov dobre kmetijske prakse za zmanjševanje vsebnosti PAH v navedenih živilih.

Št. teme: 1.3.4

Naslov teme: Intestinalna kampilobakterioza – vodilna zoonoza v EU: analiza stanja v zvezi s kampilobaktri pri perutnini in v perutninskem mesu v Sloveniji ter določitev kritičnih točk z namenom zagotavljanja varnejše hrane

Cilji:

S ciljem zmanjševanja kontaminiranosti živil perutninskega izvora s kampilobaktri in s tem posledično varnejšo hrano je potrebno:

  • Raziskati in ugotoviti kritične točke v celotni prehrambni verigi.
  • Ugotoviti stopnjo okuženosti matičnih jat s kampilobaktri.
  • Ugotoviti čas okužbe v brojlerskih rejah in stopnjo okuženosti.
  • Ugotoviti pojav in stopnje kontaminacije s kampilobaktri na različnih točkah / stopnjah tehnološkega procesa klanja živali.
  • Na podlagi  ugotovitve kritičnih točk v celotni prehrambeni verigi pripraviti strokovne podlage za programe nadzora in obvladovanja kompilobaktra.

 

Težišče 2: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov

Tematski sklop 2.1 Pravni vidiki kmetij

Št. teme: 2.1.1

Naslov teme: Opredelitev pravnega statusa kmetije kot podlage za vzpostavitev administrativnega registra kmetijskih gospodarstev

Cilji:

  • Opredeliti pravni status kmetije, kot gospodarske celote, ki bo omogočala specifično in enakopravno obravnavo pravic in obveznosti z drugimi oblikami gospodarskih družb.

Št. teme: 2.1.2

Naslov teme: Kriteriji za določitev aktivnega kmeta v Sloveniji

Cilji:

  • Opredeliti kdo je aktivni kmet v Sloveniji, kar bo podlaga za določitev upravičencev do podpor v okviru I. stebra pri izvajanju SKP 2014 -2020.
  • Doseči opredelitev aktivnega kmeta, ki bo zagotavljala večjo ciljnost podpor tistim kmetijskim gospodarstvom, ki sama izvajajo kmetijsko dejavnost ter obdelujejo kmetijska zemljišča in proizvajajo blagovne in s tem tudi neblagovne dobrine. Pri tem ne smemo biti diskriminatorni glede velikosti kmetij ali dela dohodka, ki ga zagotavljajo iz kmetovanja.

Tematski sklop 2.2 Tehnologije v živinoreji

Št. teme: 2.2.1

Naslov teme: Celovite rešitve sistemov rej prašičev z namenom izboljšanja konkurenčnosti slovenske prašičereje

Cilji:

  • Izdelati modele ureditev posameznih rej, ki so podlaga za presojo in določitev potrebnih ukrepov ter preverjanje njihove učinkovitosti na prašičerejskih obratih z upoštevanjem vseh parametrov, ki vplivajo na ekonomičnost prašičerejske proizvodnje. Ti parametri so predvsem: tehnološki, prehranski, organizacijski, zdravstveni, okoljski, kakovostno-varnostni, socialni, itd..

Št. teme: 2.2.2

Naslov teme: Uporaba dodatka hmelja v prehrani živali

Cilji:

  • S prehranskimi poskusi proučiti uporabo različnih križancev hmelja (storžkov), z različno vsebnostjo beta kislin, kot antimikrobnega sredstva za zamenjavo kokcidiostatikov v prehrani piščancev.
  • S prehranskimi poskusi pri kravah molznicah z različnimi količinami dodanega hmelja v krmila ugotoviti njihov vpliv na zmanjšanje števila somatskih celic v mleku.
  • Na podlagi rezultatov raziskave izdelati priporočila za uporabo hmelja v prehrani živali.

Št. teme: 2.2.3

Naslov teme: Optimiranje prehrane krav molznic

Cilji:

  • Proučiti možnosti za dvig konkurenčnosti panoge  na podlagi optimiranja prehrane krav molznic.
  • Izdelati podlage za postavitev  osnovne baze podatkov o voluminozni krmi pridelani v Sloveniji in za poenoteno vrednotenje energijske in beljakovinske vrednosti krme na podlagi kemijskih analiz.
  • Proučiti možnosti za  analizo prehrane na ravni posameznih živali in črede v okviru kmetijskega gospodarstva, ter prenos znanja in novosti s področja prehrane v prakso.
  • Za dosego ciljev je potrebno razviti spletno aplikacijo za računanje krmnih obrokov, ki bo prosto dostopna potencialnim uporabnikom in na podlagi katere bo možno, ob upoštevanju vseh drugih informacij o molznicah, vodenje prehrane krav molznic.    Aplikacija mora omogočati:
  • Povezljivost zbirk podatkov s podatki na ravni kmetije (podatki o prireji in sestavi mleka, podatki o hranilni vrednosti krme pridelane na kmetiji, ...).
  • Nacionalno arhiviranje analiz krme in prehrane na ravni kmetij.

Št. teme: 2.2.4

Naslov teme: Ekološka tehnologija čebelarjenja v AŽ panjih

Cilji:

  • Opredeliti vpliv obstoječe prakse za prenos onesnažil in povzročiteljev bolezni.
  • Razviti/opredeliti nove tehnološke postopkov, ki bodo omejili ali preprečili prenos onesnažil in povzročiteljev bolezni.
  • Pripraviti inovativne rešitve v opremi in sredstvih za čebelarjenje z možnostjo širše uporabe doma in v svetu.

Tematski sklop 2.3 Tehnologije v rastlinski pridelavi

Št. teme: 2.3.1

Naslov teme: Novi tehnološki ukrepi za pridelavo sadja brez uporabe zaščitnih sredstev

Cilji:

  • Za pomembnejše sadne vrste (vsaj štiri) in nekaj njihovih sort preizkusiti različne kombinacije tehnoloških ukrepov pridelave sadja, ki bodo omogočali pridelavo brez uporabe zaščitnih sredstev, upoštevajoč tudi doseganje ravnovesja med škodljivci (predvsem tistimi, ki povzročajo gospodarsko škodo) in njihovimi predatorji.
  • Na podlagi pridobljenih rezultatov preizkusov različnih tehnoloških ukrepov pripraviti tehnološka navodila oziroma priporočila za pridelavo sadja brez uporabe zaščitnih sredstev.

Št. teme: 2.3.2

Naslov teme: Razvoj novih sort oljnih buč

Cilji:

  • Zbrati ustrezen genofond za žlahtnjenje hibridnih in klasičnih sort oljne buče, z naslednjimi karakteristikami: večji delež semen in povečana vsebnost olja; povečana odpornost proti glivičnim in virusnim boleznim; povečana odpornost na sušo in vročinski stres; večja prilagodljivost na manj ugodna okolja in pridelovalne razmere.
  • Vzpostaviti potrebne postopke za žlahtnjenje sort oljne buče.
  • Opraviti prvo zaključeno fazo v postopku žlahtnjenja oljne buče.
  • Pripraviti postopke in izbor ustreznega genskega materiala za naslednjo fazo žlahtnjenja oljne buče.

Tematski sklop 2.4 Ekonomski vidiki agroživilstva

Št. teme: 2.4.1

Naslov teme: Upravljanje s tveganji v kmetijstvu in ribištvu

Cilji:

  • Analizirati možne sistemske rešitve za obvladovanje dohodkovnih in proizvodnih tveganj v kmetijstvu.
  • Pripraviti analizo javnih in privatnih shem za upravljanje s tveganji v svetu (primeri dobrih praks).
  • Izdelati ekonomsko analizo kmetijskega zavarovalništva in javnih podpor na tem področju v Sloveniji.
  • Poiskati možnosti novih oblik in politik upravljanja s tveganji v kmetijstvu in ribištvu.
  • Pripraviti predlog sistemskih ukrepov za izboljšanje obvladovanja tveganj v kmetijstvu.
  • Izdelati predlog optimalne organizacijske oblike zavarovanja kmetijske proizvodnje.

Št. teme: 2.4.2

Naslov teme: Ekonomika ekoloških kmetij

Cilji:

  • Analizirati ekonomiko pridelave na ekoloških kmetijah na ravni celotne kmetije (rastlinska pridelava in živinoreja) po specializiranih dejavnostih (sadjarstvo, vrtnarstvo, poljedelstvo, vinogradništvo).
  • Opredeliti ključne dejavnike, ki vplivajo na ekonomski rezultat ekoloških kmetij.
  • Oblikovati predloge za izboljšanje ekonomičnosti ekoloških kmetij.
  • Diseminacija rezultatov do ciljnih skupin (kmetje, svetovalci, kmetijske srednje šole in fakultete…).

Št. teme: 2.4.3

Naslov teme: Model spremljanja cen v celotni verigi preskrbe s hrano

Cilji:

  • Analizirati oblikovanja cen v verigi preskrbe s hrano (po posameznih členih verige preskrbe s hrano).
  • Razviti model za vzpostavitev preglednega sistema spremljanja cen v verigi preskrbe s hrano.
  • Analizirati primere dobrih praks spremljanja cen hrane v drugih državah, s poudarkom na pregledu oblikovanja cene posameznega člena.
  • Analizirati vlogo države pri urejanju cenovnih razmerij v verigi preskrbe s hrano.
  • Pripraviti priporočila za sistematičen zajem cen pri posameznih členih v verigi. 
  • Predlagati konceptualne rešitve za vzpostavitev sistema spremljanja cen v verigi preskrbe s hrano.

Tematski sklop 2.5 Konkurenčnost ribištva in ribogojstva

Št. teme: 2.5.1

Naslov teme: Zagotavljanje kakovosti ribiških in ribogojskih proizvodov na slovenskem trgu z namenom povečati potrošnjo ribiških proizvodov na prebivalca

Cilji:

  • Ugotoviti razlike v kvaliteti gojenih in prostoživečih rib (ugotavljanje lastnosti, ki so pomembne za prehransko vrednost in lastnosti, ki vplivajo na zdravje ljudi).
  • Oceniti kakovosti rib (morskih in sladkovodnih) z namenom zagotavljanja prehranske varnosti (npr: vsebnost škodljivih snovi, dovoljene meje, itd.)
  • Proučiti načine preprečevanja nastajanja toksinov in razvoja neugodne mikroflore v školjčiščih na slovenski obali z namenom zagotavljanja kakovosti ribiških proizvodov.
  • Analizirati porabo svežih ribiških (morskih) in ribogojskih (morskih, sladkovodnih) proizvodov v Sloveniji (kateri proizvodi kje, komu).
  • Odkriti razloge za slabo prodajo, če pri določeni skupini proizvodov obstaja in prepoznati nove informacije, ki bi si jih potrošniki želeli imeti ob nakupu proizvoda.
  • Možne inovacije v prodaji ribiških in ribogojskih proizvodov (predlogi novih načinov prodaje) z namenom spreminjanja prehranskega vzorca prebivalstva.

Št. teme: 2.5.2

Naslov teme: Spodbujanje inovacij v ribištvu in diverzifikacija morskega ribištva

Cilji:

  • Preizkusiti in ovrednotiti okolju prijazne načine ribolova (določanje novih ribolovnih orodij, tehnik, itd).
  • Analizirati uporabnost stranskega ulova in izdelati predloge za nove uporabe.
  • Analizirati in pripraviti predloge možnih dodatnih dejavnosti za morske ribiče.
  • Z inovativnimi tehnikami zmanjšati ogroženost sladkovodnih in morskih vrst rib zaradi posegov človeka (vnosa tujerodnih vrst rib, hidromelioracijskih posegov, podnebnih sprememb) in vpliva plenjenja ribojedih vrst ptic.

Tematski sklop 2.6 Gospodarski vidik gozdov

Št. teme: 2.6.1

Naslov teme: Lesni potenciali za perspektivne gozdno-lesne verige v Sloveniji

Cilji:

  • Izdelati oceno gozdne proizvodnje po kakovostnih razredih.
  • Razviti sistem spremljanja in napovedovanja količin in kakovostne strukture lesa ter njegove porabe.
  • Analizirati inovativne pristope pri dobavi in trženju gozdnih lesnih sortimentov.
  • Določiti možne tehnološke in organizacijske oblike primarne predelave lesa.
  • Opredeliti možne podpore pri umeščanju perspektivnih gozdno-lesnih verig v Sloveniji.

Št. teme: 2.6.2

Naslov teme: Ugotavljanje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč

Cilji:

  • Pripraviti sintezo dosedanjega opravljenega dela na področju ugotavljanja proizvodne sposobnosti gozdnih rastišč.
  • Izdelati kritično presojo metodologij določanja proizvodne sposobnosti.
  • Izdelati predlog metodologije za ugotavljanje proizvodne sposobnosti v še neproučenih rastiščnih enotah ter vključitev v delo javne gozdarske službe.

Št. teme: 2.6.3

Naslov teme: Ukrepi za izboljšanje izkoriščenosti proizvodnih potencialov gozdov

Cilji:

  • Identificirati območja, kjer je mogoče bistveno povečati izkoriščenost rastiščnega potenciala.
  • Izdelati nabor možnih inovativnih gojitvenih ukrepov za povečanje izkoriščenosti rastišč  za konkretne stadije gozdnih združb.
  • Določiti prioritete oziroma stopnje nujnosti pri vlaganjih.
  • Pripraviti predlog uveljavljanja racionalnih gozdnogojitvenih sistemov.

Št. teme: 2.6.4

Naslov teme: Ocenjevanje vrednosti gozdnih zemljišč ter škod v gozdovih

Cilji:

  • Določiti metode ugotavljanja višine odškodnin za omejitve gospodarjenja z gozdovi.
  • Nadgraditi obstoječe metodologije za ocenjevanje vrednosti gozdnih zemljišč v prometu.
  • Določiti stopnje poškodovanosti, ki šteje za škodo v gozdovih ter izdelati predlog metodologije ocenjevanja.
  • Pripraviti podlage enotne metodologije ocenjevanja škod v gozdovih, ki jo povzroča divjad.

Št. teme: 2.6.5

Naslov teme: Možnosti in omejitve pridobivanja biomase iz gozdov

Cilji:

  • Oceniti vpliv izrabe lesne biomase na gozdne sestoje in tla.
  • Določiti pogoje glede stopnje izrabe lesne biomase za posamezne tipe gozdov.
  • Pripraviti kritično presojo možnosti uporabe drevesne metode spravila lesa.
  • Razviti metode evidentiranja potencialov lesne biomase mase in izdelati predlog za vključitev v sistem načrtov za gospodarjenje z gozdovi.

 

Težišče 3: Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri

Tematski sklop 3.1 Biodiverziteta

Št. teme: 3.1.1

Naslov teme: Genetske karakteristike kranjske čebele

Cilji:

  • Molekularno okarakterizirati linije matic pri slovenskih vzrejevalcih čebeljih matic. 
  • Vzpostaviti metodo za preverjanje porekla vzrejenih matic.
  • Vzpostaviti sistem monitoringa matic pri vzrejevalcih matic in matic na prostem trgu.

Št. teme: 3.1.2

Naslov teme: Ohranjanje biotske raznovrstnosti travinja z vzpostavitvijo sistema pridelovanja ohranjevalnih semenskih mešanic

Cilji:

  • Opredeliti kriterije za določitev naravnih ali pol-naravnih habitatov, kot območja vira ohranjevalnih mešanic (ohranitvena območja).
  • Izdelati postopke za pridelavo, ki bodo omogočali trženje ohranjevalnih mešanic v skladu s predpisi.
  • Poiskati ustrezne tehnologije pridelave, dodelave in skladiščenja pridobljenega semenskega materiala ohranjevalnih semenskih mešanic.

Št. teme: 3.1.3

Naslov teme: Kumulativni in sinergijski učinki različnih kemikalij na čebele

Cilji:

  • Zbrati relevantne raziskave in študije o vplivu različnih kemikalij (fitofarmacevtskih sredstvih, zdravil...) na čebele ter njihovih kumulativnih in sinergijskih učinkih na čebele.
  • Obdelati podatke z metodo meta-analize.
  • Priprava priporočil za nadaljnje ukrepanje.

Tematski sklop 3.2 Varstvo tal in vode

Št. teme: 3.2.1

Naslov teme: Možnosti zatiranja plevelov v posevkih koruze z nekemičnimi ukrepi na okoljsko občutljivih območjih

Cilji:

  • Pridobiti podatke o vplivih nekaterih krmnih dosevkov na vznik in razvoj plevelov v posevkih koruze.
  • Pripraviti sprejemljive kolobarne sisteme ob vključevanju krmnih dosevkov, ki zavirajo vznik najkonkurenčnejših plevelov v okopavinah, predvsem koruzi.
  • Pripraviti predloge trajnostnih pridelovalnih sistemov koruze na vodovarstvenih območjih in drugih za kmetijsko pridelavo okoljsko občutljivih območij.

Št. teme: 3.2.2

Naslov teme: Trajnostna raba vode za krepitev proizvodnega potenciala kmetijstva v Sloveniji

Cilji:

  • Proučiti vzroke (miselne, organizacijske, administrativne, ipd.) za relativno majhno število velikih namakalnih sistemov v Sloveniji in podati rešitve za odpravo ugotovljenih ovir.
  • Predstavitev primerov podatkov in praks iz tujine – primerjalna analiza;
  • Proučiti vzroke relativno slabe izkoriščenosti obstoječih velikih namakalnih sistemov in podati rešitve za odpravo ugotovljenih vzrokov.
  • Pripraviti usmeritve in priporočila za pravilno izvajanje in nadzor namakanja, zmanjšanje porabe vode in elektrike ter povečanje učinkovitosti rabe vode v rastlinski pridelavi.
  • Definirati potencialno najprimernejša območja za gojenje zelenjave ob hkratnem organiziranju velikih namakalnih sistemov, upoštevajoč naravne danosti in razvojne možnosti.
  • Na primeru organiziranja namakanja zelenjave pripraviti model sodelovanja državnih organov, lokalnih skupnosti in zainteresiranih bodočih uporabnikov namakalnih sistemov za hitrejše uvajanje velikih namakalnih sistemov.
  • Pripraviti osnove za podporo odločanju o namakanju (decision support system).
  • Vzpostaviti pilotni sistem za podporo odločanju.

Št. teme: 3.2.3

Naslov teme: Vrednotenje potencialnega vpliva kmetijstva na kemijsko in ekološko stanje voda

Cilji:

  • Ugotoviti relativni prispevek kmetijske proizvodnje k onesnaževanju površinskih in podzemnih voda s hranili in ostanki sredstev za varstvo rastlin.
  • Pripraviti predlog stroškovno učinkovitih ukrepov za zmanjšanje negativnega vpliva kmetijske proizvodnje na kakovost voda.

Št. teme: 3.2.4

Naslov teme: Modeli rastlinske proizvodnje na območjih degradiranega okolja

Cilji:

  • Pripraviti modele za ohranitev in nadaljnji razvoj rastlinske proizvodnje na območjih degradiranega okolja z namenom pridobitve dodatnih kmetijskih zemljišč za pridelavo varnih in kakovostnih kmetijskih pridelkov za prehrano ljudi ali živali oziroma, kjer to ni mogoče, pridelovanje energetskih rastlin.

Št. teme: 3.2.5

Naslov teme: Vzpostavitev nacionalnega sistema prilagodljivih varovalnih pasov za uporabo FFS v bližini voda, varovanih območij in urbanih območij

Cilji:

  • Rešiti trajni konflikt glede načina rabe prostora in zanašanja (drifta) FFS na območjih, kjer se prekrivajo urbana območja, območja varovanja narave in območja intenzivne kmetijske pridelave.
  • Ovrednotiti potencialno izpostavljenost FFS tistih ljudi, ki prebivajo ob kmetijskih površinah.
  • Primerjalna analiza stanja pri nas in v državah, ki so lahko vzor.
  • Predlagati možne rešitve k zmanjšanju negativnih vplivov na zdravje ljudi.
  • Izdelati ukrepe za dobro kmetijsko prakso, ki bi omogočali vzpostavitev sistema prilagodljivih varovalnih pasov in prispevali k trajnemu izboljšanju okoljskih kazalcev na mikro-območjih, kjer kmetijska pridelava meji na območja varovanja naravnih virov in na urbana območja.  
  • Omogočiti nadaljevanje pridelave, tam, kjer se le ta opušča zaradi nenehnih konfliktov med pridelovalci in sosednjimi uporabniki prostora.

Tematski sklop 3.3 Podnebne spremembe

Št. teme: 3.3.1

Naslov teme: Okoljski odtis v kmetijstvu in živilsko predelovalni industriji

Cilji:

  • Izbrati in prilagoditi metodologije za izračun okoljskega in ogljičnega odtisa ter definiranje meja.
  • Kreirati baze podatkov za slovensko kmetijsko pridelavo.
  • Izračunati okoljski odtis za ekološko, integrirano in konvencionalno pridelovanje na izbranih kmetijskih gospodarstvih ter za nabor pomembnejših kmetijskih pridelkov oz. živil pridelanih v Sloveniji v primerjavi s proizvodi z globalnega trga.
  • Izdelati podlage za oblikovanje nove certifikacijske sheme za kmetijske pridelke oz. živila, ki bo vsebovala okoljske vplive vseh inputov in outputov.

Št. teme: 3.3.2

Naslov teme: Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v govedoreji

Cilji:

  • Analizirati stanje izpustov TGP glede na strukturo kmetij in način reje goved v Sloveniji.
  • Izdelati predlog ukrepov za zmanjšanje emisij ob upoštevanju naravnih danosti in značilnosti reje ter ovrednotiti njihov učinek.
  • Pripraviti priporočila za rejce, ki morajo vključevati ukrepe na področjih reje, krmljenja živali, skladiščenja živinskih gnojil in gnojenja z živinskimi gnojili.

Št. teme: 3.3.3

Naslov teme: Pridelovanje alternativnih poljščin ob klimatskih spremembah

Cilji:

  • Na podlagi poljskih poskusov in rezultatov raziskav pri nas in v tujini poiskati dodatne alternative v pridelavi poljščin glede na relativno skromen poljedelski kolobar in upoštevanje vse večje pogostnosti sušnih obdobij.
  • Raziskati možnosti uvedbe alternativnih poljščin v prehrani živali.
  • Raziskati možnosti za pridelavo rastlin z visoko vsebnostjo nenasičenih maščobnih kislin.
  • Raziskati možnosti za uvedbo pridelave industrijskih rastlin ob upoštevanju možnosti predelave in trženja ob upoštevanju dejstva, da je prednostna naloga kmetijstva pridelava hrane in krme.
  • Zagotovitev prenosa rezultatov v prakso v obliki priporočil in tehnoloških navodil.

Št. teme: 3.3.4

Naslov teme: Določitev ogljičnega odtisa primarnih lesnih proizvodov

Cilji:

  • Izdelati metodologije za določitev ogljičnega odtisa primarnih lesnih proizvodov.
  • Ovrednotiti ogljični odtis primarnih lesnih proizvodov, ki so narejeni iz slovenskega lesa.
  • Pripraviti podlage za dopolnitev meril za izbor posameznega izdelka v sistemu zelenega javnega naročanja.

Št. teme: 3.3.5

Naslov teme: Določitev ukrepov za zagotavljanje genskega varstva gozdov

Cilji:

  • Določiti kazalnike genske pestrosti populacij gozdnega drevja.
  • Opredeliti kriterije za izbiro in ukrepe za nego gozdnih semenskih objektov na genskii osnovi.
  • Vzpostaviti potrebne postopke in protokole za monitoring genske pestrosti provenienc gozdnega drevja.

Tematski sklop 3.4 Okoljski vidik gozdov

Št. teme: 3.4.1

Naslov teme: Posodobitev sistema vegetacijskih osnov za potrebe načrtovanja v gozdarstvu

Cilji:

  • Pregledati in analizirati obstoječe sisteme vegetacijskih osnov, uporabljenih v načrtih za gospodarjenje z gozdovi in preveriti njihovo kakovost.
  • Izdelati metodologijo posodabljanja in dopolnjevanja rastiščno-vegetacijskih podlag, primernih za operativno rabo.
  • Vzpostaviti povezave z mednarodnimi tipologijami gozdov - izdelati korelacijske tabele.

Št. teme: 3.4.2

Naslov teme: Presoja ustreznosti mreže gozdnih rezervatov Slovenije

Cilji:

  • Oceniti pomen posameznega gozdnega rezervata za potrebe izvajanja znanstvenih raziskovalnih nalog.
  • Izdelati predlog gozdnih rezervatov, ki v mreži niso nujno potrebni.
  • Opredeliti potrebnost trajanja statusa posameznega gozdnega rezervata.
  • Pripraviti predlog organizacijske sheme upravljanja, spremljave stanja in opravljenih raziskav.
  • Izdelati predlog potrebne dopolnitve mreže gozdnih rezervatov z rastišči, ki v mrežo niso vključena.

Št. teme: 3.4.3

Naslov teme: Ukrepi za zagotavljanje ugodnega stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov v gozdovih Nature 2000

Cilji:

  • Analizirati razširjenost  in gostoto Natura 2000 gozdnih vrst in habitatnih tipov.
  • Pripraviti presojo vplivov posameznih gozdnogojitvenih ukrepov na Natura 2000 gozdne vrste in habitatne tipe.
  • Analizirati vplive gradnje gozdne infrastrukture na ohranjanje ugodnega stanja.
  • Določiti mejne vrednosti kazalcev strukture gozdov s katerimi se določa ugodno stanje ohranjenosti.
  • Pripraviti vodila dobre prakse in priporočila za lastnike gozdov.

Št. teme: 3.4.4

Naslov teme: Kriteriji za presojo izvedbe krčitev gozdov

Cilji:

  • Določiti omejujoče dejavnike, za katere je potrebna posebna presoja primernosti krčitve (zahteve varovanih območij).
  • Opredeliti krajinsko-ekološka izhodišča za izvedbo krčitev gozdov.
  • Izdelati vodila dobre prakse pri izvajanju krčitev gozdov (zagotavljanje minimalno potrebne zelene infrastrukture).
  • Analizirati možne pristope in določiti potrebne strokovne podlage za opredelitev območij, primernih za krčitev v okviru sistema prostorskega načrtovanja.

Št. teme: 3.4.5

Naslov teme: Možnosti in omejitve pri izkoriščanju gliv v gozdovih

Cilji:

  • Oceniti potencial slovenskih gozdov za pridobivanje gob.
  • Pripraviti metodologijo spremljanja morebitne ogroženosti gliv, ki jih je dovoljeno nabirati.
  • Analizirati potrebo in morebitne načina omejevanja nabiranja posamezne vrste gob.
  • Analizirati možnosti in omejitve ter ekonomiko nabiranja in gojenja gomoljik (tartufov) – presoja naravnih danosti v gozdu in v zunaj gozdnih nasadih.

Št. teme: 3.4.6

Naslov teme: Določitev kazalnikov za spremljanje stanja populacij divjadi

Cilji:

  • Analizirati primernost uporabljenih indikatorskih vrednosti stanja populacij divjadi.
  • Pripraviti predlog novih kazalnikov in načinov njihovega določanja.
  • Preizkusiti združljivost sedaj uporabljenih kazalnikov in novih kazalnikov ter njihovo vključitev v prakso.

 

Težišče 4: Razvoj podeželja

Tematski sklop 4.1 Pravni vidiki

Št. teme: 4.1.1

Naslov teme: Primerjalno pravni pregled delovne in socialne zakonodaje položaja kmeta s predlogi

Cilji:

  • Sistematično pregledati in analizirati pravno sistemske pogoje v delovni in socialni zakonodaji držav EU, ki imajo s Slovenijo primerljive ekonomsko strukturne razmere za kmetijstvo.
  • Analizirati prednosti in slabosti pravnih ureditev primerljivih držav EU v relaciji do ureditve delovne in socialne zakonodaje položaja kmeta v Republiki Sloveniji.
  • Pripraviti predloge rešitev za prenos dobrih praks zakonodajnih rešitev v slovenski pravni red.

Št. teme: 4.1.2

Naslov teme: Razvojna usmerjenost nosilcev dejavnosti ključnih kmetijskih dejavnosti

Cilji:

  • Analizirati razvojno usmerjenost nosilcev dejavnosti po ključnih kmetijskih dejavnostih in po značilnih ciljnih skupinah.
  • Opredeliti dejavnike, ki vplivajo na odločitve kmetov glede perspektive v kmetovanju.

Tematski sklop 4.2 Kulturna krajina in proizvodni potenciali

Št. teme: 4.2.1

Naslov teme: Določitev območij primernih za odpravljanje zaraščanja

Cilji:

  • Opredeliti izhodišča za določitev območij primernih za odpravljanje zaraščanja.
  • Določiti dejavnike, ki jih je treba upoštevati pri pripravi predloga območij primernih za odpravljanje zaraščanje.
  • Na testnih primerih natančneje opisati pristop za določitev območij primernih za odpravljanje zaraščanja ter z orodji GIS na testnih občinah, ki bodo določena v dogovoru z naročnikom (predvidoma na treh občinah), uporabiti ta pristop za določitev območij primernih za odpravljanje zaraščanja.

 

III. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis

Na javni razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba, ki je vpisana v zbirkah podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti, ki se vodi na ARRS, (v nadaljnjem besedilu: evidenca RO) ter izpolnjuje pogoje, predpisane z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06-UPB1, 61/06-ZDru-1 in 112/07 in 9/11 v nadaljnjem besedilu: zakon) in s Pravilnikom o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11).

 

IV. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javni razpis

(1) Na razpis se lahko prijavi pravna ali fizična oseba iz III. točke razpisa.

(2) Vodja projekta mora biti zaposlen v organizaciji, ki je prijaviteljica projekta. Pogoj mora biti izpolnjen pred podpisom pogodbe.

(3) Vodja projekta mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  1. Dosega minimalno 40 točk iz znanstvenih objav, ki so določene v pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti, v zadnjih petih letih.
  2. Izkazuje citiranost kot je določena v 2. točki prvega odstavka 2. člena Pravilnika o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o kriterijih) ali ima dokazane prenose lastnih raziskav v prakso (patenti, implementirane tehnologije, prodani računalniški programi, izvedeni pomembni objekti ali izdelki ipd.; COBISS tip 2.02, 2.03, 2.04, 2.06, 2.07, 2.12, 2.13, 2.14, 2.15, 2.16, 2.17, 2.20, 2.21 in 2.24) ali dokazano delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki.
  3. Izkazuje minimalno skupno število točk iz znanstvenih objav, citiranosti in dokumentiranega sodelovanja z drugimi financerji v zadnjih petih letih.

(4) Pri določitvi minimalnega števila točk (A1+A2+A3+A4) iz 3. točke prvega odstavka 3. člena Pravilnika o kriterijih se za izračun za oceno A3 upoštevajo podatki za leta 2006 - 2010. Mejna vrednost vsote A1+A2+A3+A4 za ta razpis je upoštevana za področje biotehnike iz Metodologije ARRS za ocenjevanje prijav za razpise, objavljene v letu 2011 (http://www.arrs.gov.si/sl/akti/metod-skupna-11.asp), in sicer:

  1. Aplikativni projekt  (tudi za temeljni projekt, če je pri vodji projekta od zagovora  doktorata minilo največ 7 let)

A1+A2+A3+A4  =2,5

  1. Aplikativni projekt, če je pri vodji projekta od zagovora doktorata minilo največ 7 let

A1+A2+A3+A4  =2,0

  1. Vodje projektov (temeljni, aplikativni) se lahko prijavijo tudi z nižjo skupno oceno A1+A2+A3+A4, če kažejo svojo izjemnost z dosežki znotraj A" (A">0). 

(5) ARRS na podlagi podatkov iz SICRIS na dan zaključka razpisa ter ob upoštevanju podatkov iz obrazca ARRS-RPROG-VPETOST-D-2011 za vodje projektov, ki niso člani programskih skupin in ki je sestavni del razpisne dokumentacije, preveri izpolnjevanje pogoja glede ocene A1+A2+A3+A4. Vse prijave, v zvezi s katerimi predlagani vodje dosegajo navedeno vsoto, ARRS  posreduje v ocenjevanje MKGP.

(6) ARRS bo za izračun minimalnega števila točk uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazah SICRIS (COBISS) in evidenci RO na dan zaključka javnega razpisa (A1, A2 in A4). Za A3 bo ARRS za člane programskih skupin upoštevala samo podatke, ki so bili vpisani v obrazec ARRS-RPROG-VPETOST-D-2011. Vodje raziskovalnih projektov, ki niso člani nobene programske skupine, vpišejo podatke o sredstvih drugih uporabnikov v obrazec ARRS-RPROG-VPETOST-D-2011 in ga do 26.7.2011 do 12.00 ure oddajo po elektronski pošti na naslov CRP2011@arrs.si. Natisnjen in podpisan obrazec oddajo tudi po pošti hkrati s prijavo. Trenutno vrednost ocen A1, A2, A3 in A4 si lahko prijavitelji ogledajo na spletnih straneh SICRIS pod rubriko Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARRS.

(7) Če raziskovalec v zadnjem obdobju ni bil zaposlen ali samozaposlen v raziskovalni dejavnosti, se lahko pri izpolnjevanju kriterija iz 1. in 3. točke tretjega odstavka tega poglavja namesto zadnjih petih let upošteva zadnje intervalno obdobje, ki vključuje obdobje petih let zaposlitve v raziskovalni dejavnosti. Upoštevano obdobje se podaljša za čas dejansko izrabljenega starševskega dopusta in dokumentirane bolniške odsotnosti, daljše od treh mesecev. Na podaljšanje upoštevanega obdobja ne vpliva koriščenje dopusta za nego in varstvo otroka v obliki delne odsotnosti z dela.

(8) V primeru, da projekt prijavlja podoktorand, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

  1. Vodja izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, določen v drugi alineji prvega odstavka 29. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, če je podoktorand mlajši od 35 let in od zagovora njegovega doktorata niso potekla več kot tri leta ter izkazuje vsaj eno znanstveno objavo (tudi v soavtorstvu kot prvi avtor), določeno v pravilniku, ki ureja kazalce in merila znanstvene in strokovne uspešnosti.
  2. Če je podoktorand izkoristil starševski dopust – pri čemer se za enega otroka upošteva 1 leto – se starostna meja iz prvega odstavka tega člena dvigne nad 35 let, za čas dejansko izrabljenega dopusta. Enako velja za dokumentirano bolniško odsotnost, daljšo od treh mesecev.
  3. Podoktorand izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, določen v tretji alineji prvega odstavka 29. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, če izpolnjuje kriterije, določene v drugem odstavku 2. člena Pravilnika o kriterijih. 

(9) Raziskovalec, ki izpolnjuje pogoje za vodjo projekta, lahko kot vodja projekta sodeluje na tem razpisu samo v eni prijavi.

(10) Prijava na javni razpis mora vsebovati v celoti izpolnjen in podpisan prijavni obrazec: ARRS-RPROJ-CRP-Prijava-2011–Predlog raziskovalnega projekta v okviru Ciljnega raziskovalnega programa "Zagotovimo.si hrano za jutri" v letu 2011. Prijavitelji, kjer v prijavi kot izvajalec ali soizvajalec nastopa gospodarska družba, morajo skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti, št. 007-6/2009-8 z dne 17.6.2009, predložiti tudi izpolnjen Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARRS-RPROJ-CRP-DP-2011.

 

V. Kriteriji in merila za izbor projektov

(1) Pri izboru projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.

(2) Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo ocenjevanja in izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa "Zagotovimo.si hrano za jutri" za izvedbo javnega razpisa v letu 2011, ki  je skupaj z ocenjevalnim listom sestavni del razpisne dokumentacije.

 

VI. Čas trajanja projektov

(1)  Predviden začetek izvajanja projektov je 1.10.2011.

(2) Projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko projekti trajajo do 36    mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.

 

VII. Odločitev o izboru in financiranju projektov in odločitev o pritožbi zoper sklep

Ugotovitveni Sklep o izboru projektov na razpis CRP sprejme direktor ARRS po predhodnem sprejemu Sklepa o izboru projektov s strani MKGP. O ugovoru zoper Sklep o izboru projektov, katerega predmet ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav niti ocena prijave, odloči Upravni odbor ARRS.

 

VIII. Okvirna višina sredstev

(1) Okvirna skupna višina sredstev za izvedbo predmetnega razpisa je 6.000.000,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu ARRS.

(2) Okvirna višina sredstev po financerjih za celotno obdobje trajanja projektov:

      Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS: 2.400.000,00 EUR

      Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 3.600.000,00 EUR

 

IX. Prijava na javni razpis

(1) Prijava na javni razpis se kot Prijavna vloga na obrazcu ARRS-CRP-JR-Prijava/2011 izpolnjuje na spletnem portalu ARRS eObrazci. Portal lahko uporabljajo raziskovalci, vpisani v evidenco RO, skrbniki spletnega portala eObrazci v RO, zastopniki RO, pooblaščenci zastopnikov RO in dodatni uporabniki.

(2) Prijava na spletni portal eObrazci je možna na dva načina:

  1. z digitalnim potrdilom (SIGEN-CA, SIGOV-CA, NLB-CA, POSTArCA ali HALCOM-CA),
  2. z uporabniškim imenom in geslom (raziskovalci lahko geslo za prijavo pridobijo sami s portala eObrazci, ostalim uporabnikom geslo dodeli skrbnik eObrazcev v RO ali ARRS).

(3) Prijavni obrazec se izpolnjuje v slovenskem jeziku, točke 1., 12. in 13. pa tudi v angleškem jeziku (navedene točke morajo biti izpolnjene v obeh jezikih).

 

X. Način, oblika in rok za predložitev prijav

1. Oddaja prijavne vloge z digitalnim podpisom

(1) Prijavo na javni razpis je treba izpolniti kot Prijavno vlogo na obrazcu ARRS-CRP JR-Prijava/2011 na spletnem portalu ARRS eObrazci. Prijava je popolna, če je opremljena z obema digitalnima podpisoma (zastopnik oz. pooblaščena oseba RO in vodja raziskovalnega projekta).

(2) Za pravočasne prijave z digitalnim podpisom se štejejo prijave, ki so izpolnjene in digitalno podpisane ter oddane na spletni portal do torka, 26.07.2011 do 12. ure.

(3) Prijaviteljem svetujemo, da prijav ne oddajajo zadnji dan razpisnega roka, ker lahko pride do preobremenjenosti strežnika.

2. Oddaja prijavne vloge brez digitalnega podpisa

(1) Prijavo na javni razpis je potrebno izpolniti kot Prijavo na obrazcu ARRS-CRP-JR-Prijava/2011 na spletnem portalu ARRS eObrazci ter oddati v pisni obliki, ki mora biti opremljena z lastnoročnim podpisom zastopnika oz. pooblaščene osebe RO in vodje raziskovalnega projekta in žigom RO.

(2) Obe obliki prijave, elektronska in pisna, morata biti vsebinsko popolnoma enaki.

(3) Pisne prijave je treba dostaviti v zaprtih ovojnicah z oznako "NE ODPIRAJ – PRIJAVA - RAZPIS ZA CRP za leto 2011" in obvezno oznako prijave (ARRS-CRP-JR-Prijava/2011/ ……) ter z nazivom in naslovom prijavitelja, na naslov:

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike  Slovenije,
Bleiweisova cesta 30,
1000 Ljubljana.

(4) Prijava brez digitalnega podpisa je oddana pravočasno, če je izpolnjena na spletnem portalu ARRS eObrazci  in v pisni obliki prispe v glavno pisarno Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije do torka, 26.07.2011, do 12. ure. Kot pravočasne se štejejo tudi prijave, oddane priporočeno po pošti iz Slovenije do torka, 26.07.2011 do 12. ure (poštni žig).

3. Popolnost prijave

(1) Prijava se šteje za popolno, če je oddana na predpisanem obrazcu in v predpisani obliki (točka (X.1.) - elektronska; točka (X.2.) - elektronska in pisna) ter vsebuje vse zahtevane podatke, kot jih določa ta javni razpis. Nepopolne prijave bodo obravnavane v skladu s Pravilnikom o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11).

(2) Nepravočasnih in nepravilno označenih prijav komisija za odpiranje prijav ne bo obravnavala in bodo neodprte vrnjene prijaviteljem.

 

XI. Datum odpiranja prijav

Odpiranje prijav bo v petek, 29.7.2011 ob 9. uri v sejni sobi ARRS (III. nadstropje,  Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana).

 

XII. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa

Prijavitelji bodo obveščeni o izbiri predvidoma v roku 60 dni od zaključka razpisa.

 

XIII. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo

(1)Javni razpis in razpisna dokumentacija bo od dneva objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije dostopna na spletni strani www.arrs.si http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/.

(2)Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo interesenti na spletnih straneh ARRS  oziroma na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, pri Ljiljani Lučič, po telefonu: 01/400-59-13 vsak delavnik od 9. do 12. ure, ali na elektronski naslov: lili.lucic@arrs.si.


Številka: 6316-6/2011-4
Datum:   22.06.2011

dr. Franci Demšar
direktor

Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 48/11 z dne 24.06.2011.


Razpisna dokumentacija

Stran ureja: Špresa Neziri Zadnja sprememba: 26.07.11
Datum: 24.06.11