Iskanje    Kazalo    Novo    O agenciji    e-pošta   
 
   
Domov
 > Ciljni raziskovalni programi > Razpisi in pozivi
Ciljni raziskovalni programi
Razpisi in pozivi
      
Rokovnik
Pogosta vprašanja

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova 30, Ljubljana, na podlagi 14. in 15. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06-UPB1, 61/06-ZDru-1, 112/07, 9/11 in 57/12 - ZPOP-1A), 15. člena Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11 in 6/12) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o CRP), Metodologije ocenjevanja prijav za razpise št. 6319-2/2013-38 – uradno prečiščeno besedilo št. 4, z dne 5. 6. 2017 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija), Metodologije ocenjevanja in izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa "CRP 2017" za izvedbo javnega razpisa v letu 2017, št. 012-1/2017-5, z dne 18. 9. 2017 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija CRP), Usmeritev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa "CRP 2017" v letu 2017, št. 631-5/2017/12, z dne 1. 9. 2017, Usmeritev o spremembi Usmeritev za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) "CRP 2017" v letu 2017, št. 631-5/2017/16, z dne 21. 9. 2017 in Usmeritev, št. 631-5/2017/20, z dne 3. 10. 2017 (v nadaljnjem besedilu: Usmeritve), in na podlagi soglasij: Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 631-5/2017/23, z dne 5. 10. 2017, Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, št. 53010-1/2017/9, z dne 5. 10. 2017, Ministrstva za zdravje, št. 631-1/2017-16, z dne 6. 10. 2017, Urada Republike Slovenije za kemikalije, št. 012-2/2017/22, z dne 5. 10. 2017, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 631-68/2017/1, z dne 5. 10. 2017, Ministrstva za kulturo, št. 631-1/2017/9, z dne 6. 10. 2017, Ministrstva za okolje in prostor, št. 631-2/2017-12, z dne 6. 10. 2017, Ministrstva za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, 35301-2/2017-2, z dne 6. 10. 2017, Ministrstva za notranje zadeve, št. 630-149/2017/22, z dne 6. 10. 2017, Javne agencija Republike Slovenije za varnost prometa, št. 3711-7/2017/10, z dne 9. 10. 2017, Ministrstva za infrastrukturo, št. 375-20/2017/7, z dne 10. 10. 2017, Ministrstva za pravosodje, št. 631-2/2017, z dne 6. 10. 2017 in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z dne 6. 10. 2017, objavlja

Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017« v letu 2017

1. Naziv in naslov udeležencev javnega razpisa

  • Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: agencija),
  • Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana,
  • Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Erjavčeva cesta 15, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,
  • Urad Republike Slovenije za kemikalije, Ajdovščina 4, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana,
  • Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Kotnikova ulica 19a, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana,
  • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana.

 

2. Predmet javnega razpisa

Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa "CRP 2017" v letu 2017 (v nadaljnjem besedilu: Javni razpis CRP 2017) je izbor in sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorjem udeležencev javnega razpisa v zvezi z določanjem razvojnih usmeritev in politike na posameznem področju javnega interesa, ki je nujna za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja Slovenije.

Javni razpis CRP 2017 temelji na strateških ciljih, opredeljenih v dokumentih udeležencev javnega razpisa CRP 2017. Seznam dokumentov je priloga javnemu razpisu.

Predmet javnega razpisa CRP 2017 je določen s prioritetnimi vsebinami v okviru težišč »CRP 2017« udeležencev CRP, in sicer:

Težišče 1: Ukrepi in aktivnosti na področju vzgoje, izobraževanja in raziskovanja,

Težišče 2: Slovenci zunaj Republike Slovenije,

Težišče 3: Krepitev in varovanje zdravja ter optimizacija zdravstvene oskrbe,

Težišče 4: Ugotavljanje izpostavljenosti ljudi in okolja kemikalijam,

Težišče 5: Regionalni razvoj: povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja in spodbujanje povečanja konkurenčnosti slovenskega turizma,

Težišče 6: Sodelovanje v kulturi,

Težišče 7: Okolje in prostor,

Težišče 8: Učinkovito upravljanje nasilne radikalizacije in sovražnega govora ter učinkovito delovanje pluralne policijske dejavnosti v Sloveniji,

Težišče 9: Učinkovita in cenejša država,

Težišče 10: Razvoj in načrtovanje spremljanja rabe energije preko povezovanja različnih podatkovnih baz in inovativne tehnologije v železniški infrastrukturi,

Težišče 11: Krepitev zaupanja v pravosodne institucije,

Težišče 12: Izboljševanje delovanja trga dela.

Težišča javnega razpisa CRP 2017 tematsko in problemsko ustrezajo strateškim in drugim razvojnim dokumentom udeležencev CRP.

Razpisani tematski sklopi predstavljajo vsebinski okvir za razpisane teme in pokrivajo skupne vsebine in skupne cilje v okviru posameznega težišča CRP ter imajo skupen naslov v okviru posameznih težišč CRP. Tematski sklopi sledijo ciljem in prednostnim programskim usmeritvam.

Razpisane teme, z opredelitvijo in podrobno obrazložitvijo ciljev, skupno okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne osebe udeleženca, so priloga javnemu razpisu.

Razpisani tematski sklopi oziroma teme

Težišče 1: Ukrepi in aktivnosti na področju vzgoje, izobraževanja in raziskovanja

1.1   Tematski sklop: Motivacija za učenje in kakovost procesov poučevanja

1.1.1 Naslov teme: Spodbudno učno okolje za motivirano učenje in kakovostno znanje

Cilji:

  • Na podlagi analize dejavnikov učnega okolja, poučevanja in pouka v povezavi z učno motivacijo in znanjem učencev ugotoviti, kako pri pouku spodbujati motiviranost učencev za učenje in pozitiven odnos do znanja  na posameznih predmetnih področjih in doseganje kakovostnega znanja pri različnih učencih (npr. učno uspešnih in manj uspešnih, pri učencih iz družin nižjega, srednjega ter višjega socioekonomskega položaja, pri učencih priseljencev in slovenskih učencih; pri učencih na različnih stopnjah izobraževanja);
  • Na podlagi analize medgeneracijskih razlik v učnem okolju, poučevanju in učni motivaciji v povezavi z znanjem učencev v Sloveniji (analiza časovnih trendov) ugotoviti, katere dejavnike v učnem okolju in poučevanju v sodobni slovenski šoli bi bilo smiselno okrepiti oz. izboljšati, da bi zagotovili kakovost učnih procesov, pozitiven odnos do znanja in kakovostno znanje prihodnjih generacij otrok, ki se šolajo v Sloveniji;
  • Na podlagi analize povezanosti učnega okolja, poučevanja, učne motivacije in dosežkov učencev v različnih državah, ki so s Slovenijo primerljive (npr. države EU), ugotoviti, kateri so ključni elementi kakovosti učnih procesov, ki vodijo do kakovostnega znanja in pozitivnega odnosa do znanja otrok na različnih stopnjah izobraževanja;
  • Oblikovati nabor procesnih kazalnikov kakovosti vzgojno-izobraževalnega sistema, ki bo omogočil spremljanje in vrednotenje na ravni posameznih šol, na ravni posameznih stopenj izobraževanja ter na ravni celotnega vzgojno izobraževalnega sistema.

1.2   Tematski sklop: Nesnovna kulturna dediščina in izobraževanje

1.2.1 Naslov teme: Slovenske pravljice v izobraževanju

Cilji:

  • Umestitev slovenskega literarnega izročila (literarnega in tradicijskega) v izobraževalne programe od vrtca do srednje šole;
  • Oblikovati predloge za podroben načrt literarnih vsebin v učbenikih, založniški dejavnosti (zbirke pravljic, slikanice);
  • Didaktična diseminacija v razširjeni informacijsko-komunikacijski strukturi: izbor in posodobitev literarnega izročila (književnega in tradicijskega) v učbenikih, berilih, založništvu (slikanice, različne zbirke idr.) in sodobnih medijih (e-aplikacije);
  • Povezovanje z mednarodno literarno dediščino - poznavanje vezi slovenske z evropsko literarno dediščino.

1.3   Tematski sklop: Vključevanje Romov v izobraževalni sistem

1.3.1 Naslov teme: Vključenost Romov v srednješolsko in visokošolsko izobraževanje ter izobraževanje odraslih

Cilji:

  • Kvantitativni pregled stanja: pridobiti informacije/ocene o številu Romov, vključenih v srednješolsko in univerzitetno izobraževanje ter izobraževanje odraslih in informacije o uspešnosti Romov v srednješolskem, univerzitetnem in izobraževanju odraslih;
  • Raziskati dejavnike, ki vplivajo na vključenost Romov v srednješolske/univerzitetne programe, da nadaljujejo svojo izobraževalno pot, in dejavnike, ki so jim sploh omogočili priti do te stopnje, da imajo možnost nadaljevati z izobraževanjem;
  • Identificirati probleme in ovire, s katerimi se srečujejo romski dijaki in študentje, in preučiti možnosti za odpravo ali ublažitev teh problemov in ovir;
  • Odnos srednješolskih in univerzitetnih ustanov do vključevanja Romov: pridobiti informacije o morebitnih prilagoditvah srednješolskih in univerzitetnih ustanov romskim dijakom/študentom, učna pomoč romskim dijakom/študentom;
  • Pridobiti informacije o percepcijah romskih dijakov/študentov glede njihove vključenosti v srednješolsko ali univerzitetno izobraževanje oz. izobraževanje odraslih, o sprejetosti s strani drugih dijakov/študentov, s strani učiteljev/profesorjev ter proučiti želje in poklicne aspiracije romskih dijakov in študentov ter njihove percepcije glede možnosti zaposlitve po končanem izobraževanju.

1.4   Tematski sklop: Dvojezično izobraževanje v Prekmurju

1.4.1 Naslov teme: Uresničevanje ciljev dvojezične vzgoje in izobraževanja na narodnostno mešanem območju v Prekmurju

Cilja:

  • Ugotoviti in analizirati prispevek dvojezičnega izobraževanja v Prekmurju k uresničevanju institucionalne dvojezičnosti na narodno mešanem območju, kot jo predpisuje zakonodaja;
  • Ugotoviti pomen madžarskega jezika za posameznika v nadaljevanju šolanja in v vključevanju v poklicno življenje in družbeno okolje.

1.5   Tematski sklop: Izobraževanje, raziskovanje

1.5.1 Naslov teme: Enakost spolov na področju izobraževanja

Cilji:

  • Predlogi za sistematično spremljanje vpisa v študijske programe, ki izobražujejo pedagoški kader z vidika vključenosti  obeh spolov v te programe;
  • Analizirati študijske programe in kurikule z vidika vključenosti  tematik enakosti spolov v navedene študijske programe ter ugotavljati in poročati o napredku ali nazadovanju povezanim z omenjenimi problematikam  enakosti spolov;
  • Vključevanje tematike enakosti spolov v stalna strokovna izpopolnjevanja vsega pedagoškega kadra na vseh ravneh izobraževanja;
  • Predlogi za sistematično zbiranje spolno razlikovane podatke o zaposlenih (pedagoški kader) in njihovemu napredovanju na področju izobraževanja na vseh ravneh;
  • Seznanjati širšo strokovno in laično javnost o izsledkih in jih senzibilizirati v smeri razumevanja pomena enakosti spolov.

1.5.2 Naslov teme: Analiza učinkovitosti vlaganj v raziskovalno-razvojno dejavnost v Sloveniji

Cilji:

  • Analiza učinkovitosti vlaganj v raziskovalno-razvojno dejavnost;
  • Analiza (ne)upravičenosti davčnih olajšav za raziskovalno-razvojno dejavnost in njihov vpliv na RR dejavnost gospodarskih subjektov;
  • Pomen vlaganj v RR dejavnost za gospodarsko rast;
  • Analiza učinkov vlaganj na RR dejavnost glede na velikost podjetja, področje itd.

1.6   Tematski sklop: Šport

1.6.1 Naslov teme: Razvoj poročilnega sistema za prikazovanje telesnega in gibalnega razvoja posameznika in celotne populacije

Cilji:

  • Identifikacija odstopanj v telesnem in gibalnem razvoju otrok;
  • Analiza odstopanj glede na predhoden individualni razvoj in v primerjavi z vrstniki;
  • Predstavitev analize ključnim deležnikom (učiteljem, vodstvu šole, staršem, šolskemu zdravniku, vodstvu lokalne skupnosti);
  • Zasnova intervencijskih programov za izboljšanje telesne zmogljivosti otrok.

1.7 Tematski sklop: Soočanje javnega šolskega sistema z rastočimi izzivi religijsko in svetovnonazorsko pluralne družbe

1.7.1 Naslov teme: Priprava strokovno utemeljenih izhodišč za učinkovito soočanje javnega šolskega sistema z rastočimi izzivi religijsko in svetovnonazorsko pluralne družbe

Cilja:

  • Analizirati mednarodna teoretična in praktična izhodišča pri umeščanju religioznih vprašanj v vzgojno-izobraževalni sistem;
  • Oblikovanje konceptualnih izhodišč in temeljnih smernic v kontekstu religijske in svetovnonazorske pluralizacije znotraj vzgojno- izobraževalnega sistema.

Težišče 2: Slovenci zunaj Republike Slovenije

2.1     Tematski sklop: Ozaveščenost širše slovenske javnosti glede problematike slovenstva zunaj Republike Slovenije

2.1.1 Naslov teme: Dejanska in potrebna prisotnost tematike slovenskega zamejstva v učnih načrtih v osnovnih in srednjih šolah v Republiki Sloveniji - Vsebinske zasnove za re-valvacijo vloge tematike zamejstva v učnih načrtih v osnovnih in srednjih šolah

Cilji:

  • Preučiti trenutno navzočnost omenjenih tematik v učnih načrtih in njeno dejansko izvajanje;
  • Analiza stopnje poznavanja omenjene tematike med populacijo višjih razredov osnovnih šol in vseh letnikov srednje šole, pa tudi med najširšimi sloji prebivalstva Republike Slovenije;
  • Pripraviti vsebinsko zasnovo za dopolnitev in dejansko implementacijo vsebin v učnih načrtih;
  • Preučiti vpliv obstoječih učnih načrtov na poznavanje zamejske tematike med populacijo v osnovnih in srednjih šolah;
  • Dopolniti obstoječe učne načrte v osnovnih in srednjih šolah v vsebinah, ki obravnavajo tematiko slovenskega zamejstva.

2.1.2 Naslov teme: Dejanska in potrebna prisotnost tematike slovenskega izseljenstva v učnih načrtih v osnovnih in srednjih šolah Republike Slovenije - Vsebinske zasnove za re-valvacijo vloge tematike izseljenstva v učnih načrtih v osnovnih in srednjih šolah

Cilji:

  • Preučiti trenutno navzočnost omenjenih tematik v učnih načrtih in njeno dejansko izvajanje;
  • Analiza stopnje poznavanja omenjene tematike med populacijo višjih razredov osnovnih šol in vseh letnikov srednje šole, pa tudi med najširšimi sloji prebivalstva Republike Slovenije;
  • Pripraviti vsebinsko zasnovo za dopolnitev in dejansko implementacijo vsebin v učnih načrtih;
  • Preučiti vpliv obstoječih učnih načrtov na poznavanje izseljenske tematike med populacijo v osnovnih in srednjih šolah;
  • Dopolniti obstoječe učne načrte v osnovnih in srednjih šolah v vsebinah, ki obravnavajo tematiko Slovencev v izseljenstvu.

Težišče 3: Krepitev in varovanje zdravja ter optimizacija zdravstvene oskrbe

3.1 Tematski sklop: Povezovanje ukrepov za preprečevanje bolezni

3.1.1 Naslov teme: Pismenost na področju duševnega zdravja v Sloveniji, destigmatizacjia duševnih težav in determinante iskanja pomoči v primeru duševne stiske

Cilji:

  • Analiza stopnje pismenosti na področju duševnega zdravja v Sloveniji (poznavanje duševnih bolezni, znakov, načinov zdravljenja…);
  • Analiza determinant, ki vplivajo na iskanje pomoči;
  • Razvoj in predlogi ukrepov za povečevanje pismenosti na področju duševnega zdravja (npr. prva psihološka pomoč).

3.1.2 Naslov teme: Prevalenca in dolgoročni vplivi obremenjujočih izkušenj v otroštvu na funkcioniranje v odraslosti

Cilji:

  • Analiza stanja obremenjujočih izkušenj v otroštvu med odraslimi prebivalci Slovenije – nacionalna raziskava;
  • Ugotavljanje povezav med obremenjujočimi izkušnjami in različnimi izidi funkcioniranja v odraslosti;
  • Preprečevati oz. zmanjševati potencialno obremenjujoče izkušnje v otroštvu in mladostništvu in posledice v odraslosti;
  • Zmanjševati škodo potencialno obremenjujočih izkušenj v otroštvu in mladostništvu za socialno-ekonomski položaj, zdravje in druge vidike;
  • Prepoznati in krepiti varovalne dejavnike;
  • Hitro in učinkovito prepoznavati ljudi s takšnimi izkušnjami;
  • Seznanitev različnih javnosti z ugotovitvami;
  • Usmeritve za nadaljnje delo na tem področju v Sloveniji.

3.1.3 Naslov teme: Zgodnja diagnostika uroloških rakov v Sloveniji - analiza stanja in predlog ukrepov za izboljšavo

Cilji:

  • Priprava celovite analize obstoječega stanja na področju zgodnje diagnostike uroloških rakov na primarnem zdravstvenem nivoju ter na osnovi tega predlogi za izboljšanje stanja;
  • Analiza diagnostičnih postopkov ter napotitev na  sekundarni/terciarni zdravstveni nivo za pričetek prvega zdravljenja v letu 2014;
  • Na osnovi analize stanja ter ugotovljenih dejstev predlogi za izboljšavo zatečenega stanja. 

3.1.4 Naslov teme: Analiza podatkov o kakovosti pitne vode iz lastne oskrbe s pitno vodo

Cilji:

  • Analiza stanja spremljanja kakovosti pitne vode iz lastne oskrbe s pitno vodo (LOPV);
  • Oblikovanje podatkovne baze o kakovosti pitne vode iz LOPV za področja, kjer se izvaja državni monitoring;
  • Oblikovanje podatkovne baze o kakovosti pitne vode iz LOPV za področja, kjer se ne izvaja državni monitoring (podatki lokalnih skupnosti, medresorska povezljivost podatkov);
  • Oblikovanje celovitega seznama nosilcev vodne pravice (dovoljenja) za lastno oskrbo s pitno vodo;
  • Podpora izvajanju Akcijskega načrta za izvajanje Strategije RS za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem;
  • Naključno preskušanje kakovosti pitne vode iz LOPV, kjer ne obstaja nobenih podatkov o kakovosti pitne vode;
  • Priprava predlogov za izboljšanje varnosti za zagotavljanje varnosti pitne vode iz LOPV.

3.1.5 Naslov teme: Analiza o ustnem zdravju prebivalcev Slovenije

Cilji:

  • Ugotavljanje stanja na področju ustnega zdravja, ter izboljšanje zdravje ust prebivalcev Slovenije z usklajeno podporo (informiranje, svetovanje in učenje veščin vzdrževanja zdravja z ustrezno prehrano) za vse populacijske skupine pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti;
  • Vzpostaviti enoten sistem izobraževanja vseh zdravstvenih delavcev v zvezi z ustnim zdravjem ter pripraviti vsebine in jih enotno uvesti v izvajanje vzgoje za zdravje in zdravstvene nege na vseh ravneh in za vse populacijske skupine;
  • Vzpostavitev sistema spremljanja oralnega zdravja v skladu z evropskimi smernicami in nacionalnimi potrebami (pripravljen vprašalnik, metodologija), pripravljeni izhodiščni rezultati pilota.

3.1.6 Naslov teme: Analize spolnega vedenja, poučenosti, stališč in zdravja v zvezi s spolnostjo prebivalcev Slovenije

Cilji:

  • Podpora izvajanju Nacionalne strategije preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV 2017-2025 (Vlada RS, april 2017) v zvezi s prednostnim področjem »preprečevanje okužbe s HIV« in 1. ciljem »preprečevanje prenosa s spolnimi odnosi«;
  • Spolno vedenje, vključno s številom spolnih partnerjev v različnih obdobjih življenja, plačevanjem za spolnost, spolnimi praksami (vaginalni, oralni, analni spolni odnosi in masturbacija), uporabo kondoma in kontracepcije itd.;
  • Determinante različnih vedenjskih vzorcev povezanih s povišanim tveganjem za okužbo s HIV ali spolno prenesenih okužb;
  • Poučenost o spolnosti, okužbi s HIV in drugih spolno prenesenih okužbah;
  • Stališča v zvezi s spolnostjo;
  • Porazdelitev in determinante spolno prenesenih okužb.

3.1.7 Naslov teme: Izvedba demonstracijskega projekta predekspozicijske profilakse med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi

Cilji:

  • Priprava protokola za oceno izvedljivosti, stroškov, in varnosti predekspozicijske profilakse za skupino slovenskih moških, ki imajo spolne odnose z moškimi in imajo izjemno veliko tveganje za okužbo s HIV;
  • Pridobitev soglasja Komisije RS za medicinsko etiko;
  • Priprava kriterijev za vključevanje  (npr. moških starejših od 18 let, ki imajo spolne odnose z moškimi, MSM, z zelo tveganim obnašanjem za okužbo s HIV itd.);
  • Analiza podatkov in poročilo o oceni izvedljivosti, stroškov, in varnosti predekspozicijske profilakse.

3.1.8 Naslov teme: Ocena zdravstvenih tveganj zaradi izpostavljenosti otrok virom nizkofrekvenčnih električnih in magnetnih (EM) polj v Sloveniji

Cilji:

  • Pripraviti predloge za oblikovalce politik za pomoč pri odločanju na področju zdravja in okolja, umeščanja novih virov sevanj v bližino  vzgojno izobraževalnih ustanov v Sloveniji ter ukrepe za zmanjševanje tveganj za zdravje otrok in mladostnikov zaradi izpostavljenosti elektromagnetnih sevanj;
  • Analizirati izpostavljenosti določenih posebej občutljivih skupin prebivalstva  - posebno otrok v starosti do 15 let v različnih mikrookoljih v bližini transformatorskih postaj, VN daljnovodov in različnih električnih in elektronskih naprav doma. Posnetek stanja tako časovne kot tudi osebne izpostavljenosti NF električnim in magnetnim poljem;
  • Določiti inducirana električna polja v tkivih v prenatalnem in postnatalnem obdobju z numerično dozimetrijo za različne modele fetusa (nosečnica v 26. in 30. tednu) in otrok (5, 8 in 11 let starosti) zaradi sočasne izpostavljenosti magnetnim in električnim poljem omrežne frekvence 50 Hz ter harmonskim komponentam do 800 Hz v bližini transformatorskih postaj, visokonapetostnih daljnovodov in podzemnih kablovodov;
  • Izdelati karto obremenjenosti okolja z nizkofrekvenčnim magnetnim poljem na območju celotne Slovenije zaradi obratovanja visokonapetostnih daljnovodov;
  • Razviti algoritem za oceno izpostavljenosti otrok letnim povprečnim vrednostim magnetnega polja na podlagi podatkov o prebivališču. Algoritem naj pri ocenjevanju letne povprečne vrednosti izpostavljenosti upošteva podatke o elektroenergetski infrastrukturi v bližini, rezultate numeričnih izračunov sevalnih obremenitev transformatorskih postaj, visokonapetostnih daljnovodov in podzemnih kablovodov, rezultate trajnih meritev in vse druge razpoložljive podatke;
  • Izvesti geografsko analizo bremena raka v Sloveniji s poudarkom na otroških levkemija, možganskih tumorjev in vseh otroških rakov skupaj v Sloveniji za obdobje zadnjih 50 let ter analizirati povezavo z nizkofrekvenčnimi magnetnimi polji. Ob upoštevanju povprečnih letnih vrednosti magnetnega polja in podatkov iz Registra raka Republike Slovenije ugotoviti, koliko je povečano tveganje raka pri otrocih, ki živijo na območjih, kjer je izpostavljenost magnetnim poljem večja od 0.4 μT, in oceniti, koliko primerov levkemij pri otrocih bi lahko pripisali izpostavljenosti nizkofrekvenčnim magnetnim poljem v zadnjih desetih letih, če je povezava med izpostavljenostjo in pojavom bolezni vzročna;
  • Pripraviti program strategije komuniciranja in ozaveščanja javnosti o problematiki EMS in zdravstvenih tveganjih  s posebnim poudarkom na otrocih v pre in postnatalnem obdobju;
  • Podrobno analizirati izpostavljenost (trajne meritve (24/7) v vzgojno izobraževalnih ustanovah v Sloveniji in meritve osebne izpostavljenosti) otrok  magnetnim poljem omrežne frekvence 50 Hz, harmonskih komponent do 800 Hz ter visokofrekvenčnih sevanj glede na bližino stacionarnih virov sevanja (daljnovodi, trafo postaje, brezžični sistemi, wifi ruterji, …).

3.1.9 Naslov teme: Pregled stališč, znanja, vedenj in delovanja glede elektronskih cigaret med zdravstvenimi delavci, ki delajo na področju preventivne zdravstvene dejavnosti in opuščanja kajenja

Cilji:

  • Zbrati mednarodno literaturo o stališčih, znanju in vedenjih zdravstvenih delavcev glede elektronskih cigaret;
  • Zbrati podatke o stališčih, znanju, vedenjih in delovanju glede elektronskih cigaret v izbrani skupini zdravstvenih delavcev, to je tistih, ki delajo na področju preventivne zdravstvene dejavnosti in opuščanja kajenja v Sloveniji (zdravstveno vzgojni centri/centri za krepitev zdravja, referenčne ambulante družinske medicine, patronažno zdravstveno varstvo, rehabilitacija bolnikov z boleznimi srca in ožilja);
  • Pripraviti poročilo raziskave s predlogi ukrepov in članek za objavo;
  • Pripraviti izobraževalno gradivo in aktivnosti glede elektronskih cigaret za zdravstvene delavce, ki delajo na področju preventivne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.

3.2 Tematski sklop: Razvoj in optimizacija služb v zdravstveni dejavnosti

3.2.1 Naslov teme: Analiza stanja in ocena kadrovskih potreb za izvajanje zdravljenje raka v Republiki Sloveniji

Cilja:

  • Analiza obstoječega zdravstvenega osebja (zdravniki in zdravstvena nega) za zdravljenje raka v Republiki Sloveniji (radioterapija, kirurško zdravljenje, zdravljenje z zdravili) za leto 2017;
  • Projekcija zahtevanega zdravstvenega osebja (zdravniki in zdravstvena nega) za obdobje 2018 do 2021 ob upoštevanju trendov incidence in novih, z dokazi podprtih terapij.

3.2.2 Naslov teme: Varnost zdravstvenega osebja pri obravnavi bolnikov

Cilji:

  • Natančneje ugotoviti razširjenost nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu in postaviti okvir za funkcionalno izobraževanje za prepoznavanje nasilnega vedenja in ustrezno ukrepanje;
  • Pripraviti model funkcionalnega izobraževanja prepoznavanja nasilnega vedenja in ustreznega ukrepanja;
  • Izvesti pilotni projekt funkcionalnega usposabljanja in pridobiti preliminarne rezultate uspešnosti pilotnega projekta;
  • Pripraviti predlog ukrepov in rednega izobraževanja zaposlenih na področju obvladovanja nasilja.

Težišče 4: Ugotavljanje izpostavljenosti ljudi in okolja kemikalijam

4.1 Tematski sklop: Pridobivanje podatkov za pripravo ukrepov za zmanjševanje tveganj za ljudi in okolje zaradi kemikalij

4.1.1    Naslov teme: Izvajanje evropske kemijske zakonodaje REACH na osnovi znanstvenih ugotovitev o učinkih nevarnih kemikalij za  ljudi in okolje

Cilji:

  • Izvajanje Evropske kemijske zakonodaje REACH (registracija, evalvacija, avtorizacija in omejitve kemikalij), s poudarkom na raziskavah nevrotoksičnosti;
  • Identifikacija in karakterizacija ene ali več snovi z nevrotoksičnimi učinki;
  • Priprava dosjeja XV za vključitev snovi na kandidatno listo snovi v skladu z Uredbo REACH ali priprava drugih ukrepov za zmanjševanje tveganja za zdravje človeka in okolje;
  • Priprava predloga povezovanja akademskega okolja in  regulatornih teles – odločevalcev v državni upravi RS (predvsem Urada RS za kemikalije).

4.1.2    Naslov teme: Izdelava strokovnih podlag, potrebnih za revizijo nacionalnega izvedbenega načrta po 7. členu Stockholmske konvencije o obstojnih organskih onesnaževalih

Cilji:

  • Priprava posnetka stanja za nove POPs kemikalije v Sloveniji za potrebe revizije izvedbenega načrta  po Stockholmski konvenciji o obstojnih organskih onesnaževalih UNEP:http://chm.pops.int/TheConvention/ThePOPs/ TheNewPOPs/tabid/2511/Default.aspx;
  • Izpolnjevanje obveznosti po Stockholmski konvenciji o obstojnih organskih onesnaževalih;
  • Izpolnjevanje obveznosti po EU Uredbi (EU) št. 850/2004 o  obstojnih organskih onesnaževalih;
  • Identifikacija področij in možnih ukrepov zmanjševanja izpostavljenosti novim POPs kemikalijam;
  • Identifikacija odpadkov, ki vsebujejo POPs snovi in predlog ravnanja z njimi.

4.1.3 Naslov teme: Poskus interpretacije rezultatov biomonitoringa v povezavi s podatki o onesnaženosti okolja, s poudarkom na onesnaženosti zraka in oceni potencialnih vplivov teh onesnažil na zdravje prebivalcev

Cilji:

  • Izvajanje zakonodaje na področju spremljanja in vrednotenja kakovosti zunanjega zraka (Uredba o kakovosti zunanjega zraka. (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15), Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policiklicnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 39/06), Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in sveta o kakovosti zunanjega zraka in cistejšem zraku za Evropo (Uradni list Evropske unije, L152);
  • Izvajanje Evropske kemijske zakonodaje REACH (registracija, evalvacija, avtorizacija in omejitve kemikalij), ki temelji na raziskavah izpostavljenosti snovem v okolju;
  • Izvajanje 51. a člena Zakona o kemikalijah za namen določanja nacionalnih prioritet;
  • dopolnile raziskave k Evropski iniciativi za humani biomonitoring (EHBMI) oziroma projektu HBM4EU;
  • Raziskava kumulativne izpostavljenosti prebivalcev onesnažilom preko življenjskega okolja, predvsem preko onesnaženega zraka, ki predstavlja tveganje za zdravje, s pomočjo humanega biomonitoringa v izbrani populaciji prebivalcev, za namen preverjanja učinkovitosti že sprejetih ukrepov ter kot podpora za sprejemanje novih ukrepov;
  • Priprava metodologije za interpretacijo obstoječih rezultatov biomonitoringa s poudarkom na povezavi s podatki o onesnaženosti zraka, oceni izpostavljenosti onesnažilom iz zraka ter oceni njihovih potencialnih vplivov na zdravje;
  • Priprava predlogov oblikovalcem politik za pomoč pri odločanju na področju zdravja in okolja ter pri pripravi ukrepov za zmanjševanje tveganj za zdravje zaradi onesnaženega zraka.

Težišče 5: Regionalni razvoj: povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja in spodbujanje povečanja konkurenčnosti slovenskega turizma

5.1 Tematski sklop: Trajnostni razvoj 

5.1.1 Naslov teme: Postavitev metodologije za popis poslovnih con in subjektov inovativnega okolja (inkubatorjev – podjetniških, univerzitetnih, tehnoloških parkov, so-delo (co-working), pospeševalnikov itd.) na območju Slovenije, izvedba terenskega popisa in vzpostavitev ažurne evidence

Cilji:

  • Vzpostaviti delujoč sistem spremljanja sprememb poslovnih con in subjektov inovativnega okolja na območju Slovenije za učinkovitejše načrtovanje rabe prostora in umeščanje investicij ter privabljanja investitorjev;
  • Ažurirati obstoječe in pridobiti dodatne informacije o poslovnih conah  in na tej osnovi identificirati ključne, ki so na nacionalni in regionalni ravni posebej primerne za investitorje (obstoječe, degradirane, širitve);
  • Ažurirati obstoječe in pridobiti dodatne informacije o subjektih inovativnega okolja s ciljem izboljšanja ukrepov za spodbujanja podjetništva na nacionalni in regionalni ravni;
  • Pripraviti izhodišča oz. priporočila za usmerjanje razvojnih ukrepov na področju gospodarskega in prostorskega razvoja za posamezne tipe poslovnih con po dejavnostih in velikosti, ki naj bi prispevala k učinkovitejšemu usklajevanju nacionalne, regionalne in lokalne ravni.

5.2 Tematski sklop: Trajnostni turizem

5.2.1 Naslov teme: Analiza nosilnih zmogljivosti turističnih destinacij v Sloveniji in vzpostavitev modelov upravljanja - Vzpostavitev trajnostnega modela upravljanja z obiskom

Cilji:

  • Pregled obstoječih modelov merjenje nosilnih zmogljivosti turističnih destinacij in modelov upravljanja z obiskovalci;
  • Analiza študije primerov – prikaz različnih vrst destinacij, ki so imele težave z nosilnimi zmogljivostmi v Sloveniji in primerljivih državah;
  • Analiza strateških in nišnih turističnih tokov v Slovenije (pri tem sta dve možnosti: 1. Na podlagi podatkov, ki že obstajajo, kot na primer na Tripadvisor-ju in 2. Izvedba primarne kvantitativne raziskave in zbiranje podatkov na terenu);
  • Oblikovanje modela za merjenje nosilnih zmogljivosti turističnih destinacij v Sloveniji po izbranih tipih (avtomobilski, kolesarski, peš,..);
  • Izbor reprezentativnih kriznih točk (con) potencialno prekomernega obiska turistov in merjenja obremenitev;
  • Določitev strateških in nišnih turističnih tokov ter nosilnih zmogljivosti turističnih destinacij v Sloveniji v izbranih conah in po tipih;
  • Priprava predlogov za ukrepanje in aktivno upravljanje z obiskovalci po izbranih conah in tipih;
  • Priprava strateških smernic in priporočil upravljanja z obiskom za turistične deležnike z namenom zmanjševanja pritiska turizma na okolje.

5.2.2 Naslov teme: Identifikacija potrebnih znanj in veščin kadrov za uspešen in konkurenčen slovenski turizem v skladu s sodobnimi trendi, mednarodno primerljivostjo ter oblikovanje izhodišč in priporočil za posodobitev programov izobraževanja in usposabljanja, med drugim s poudarkom na varnosti v turizmu

Cilji:

  • Analiza potreb turističnega gospodarstva na področju kadrov;
  • Ocena ustreznosti obstoječih izobraževalnih programov glede na potrebe turističnega gospodarstva in stanju varnosti v turizmu;
  • Ocena potreb po dodatnih programih usposabljanja;
  • Zaposljivost oseb, ki so končali izobraževalne programe s področja gostinstva in turizma;
  • Priporočila za prenovo programov izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh in različnih področjih (glede na ugotovljene potrebe turističnega gospodarstva).

Težišče 6: Sodelovanje v kulturi

6.1 Tematski sklop: Kultura

6.1.1 Naslov teme: Mladi, sodelovanje v kulturi in digitalizacija vsakdanjega življenja

Cilji:

  • Splošni: Ugotoviti ključne vrednote in mejnike v življenjskih potekih, ki v sodobni družbi sooblikujejo sodelovanje mladih (12–34 let) v kulturi
  • Specifični:
  • izdelati tipologijo kulturne potrošnje in kulturnega udejstvovanja v povezavi z vrednotnimi usmeritvami
  • analizirati točke prelomov/prehodov v kulturni potrošnji in kulturnem udejstvovanju z vidika življenjskih potekov (npr. prehodov iz ene stopnje izobraževanja v drugo, prehoda iz šolanja v zaposlitev/prekarnost, odhoda od staršev, oblikovanja lastne družine …);
  • analizirati motive in ovire za posamezne oblike kulturne potrošnje in kulturnega udejstvovanja;
  • ugotoviti odnos do institucionalne kulturne ponudbe v Sloveniji;
  • ugotoviti katera vrsta kulturne potrošnje oz. kulturnega udejstvovanja in v kolikšni meri poteka prek spleta.


Težišče 7: Okolje in prostor

7.1   Tematski sklop: Trajnostni urbani razvoj in zemljiška politika

7.1.1 Naslov teme: Integracija celostnih prometnih strategij in občinskih prostorskih načrtov s celovito obravnavo dostopnosti  v prostorskem načrtovanju

Cilji:

  • Analiza in predlog načinov integracije prometne in prostorske strategije;
  • Predlogi tujih pristopov in metodologij integracije, ki jih mogoče prenesti v slovenski sistem;
  • Predlog korakov za izvedbo obravnavane integracije;
  • Kriteriji in standardi dostopnosti do prostorskih programov z različnimi potovalnimi načini.

7.1.2 Naslov teme: Možnosti  financiranja in zagotavljanja komunalne opreme

Cilji:

  • Pregled načinov financiranja gradnje nove komunalne opreme v drugih, primerljivih državah;
  • Pregled načinov financiranja oziroma zagotavljanja sredstev za prenovo obstoječe komunalne opreme oziroma sredstev za ohranitev obstoječe komunalne opreme v drugih, primerljivih državah;
  • Predlogi modelov oziroma metodologij financiranja gradnje nove komunalne opreme,  ki jih je v srednjeročnem obdobju mogoče prenesti v slovenski sistem;
  • Predlogi modelov oziroma metodologij financiranja za prenovo obstoječe komunalne opreme oziroma zagotavljanja sredstev za ohranitev obstoječe komunalne opreme, ki jih je v srednjeročnem obdobju mogoče prenesti v slovenski sistem;
  • Primerjalna analiza (SWOT ali druga) ustreznosti vseh predlaganih modelov za obe predhodni alineji z vidika finančnih učinkov na občinske proračune, izvajanja investicij v novo komunalno opremo in investicij v prenovo obstoječe komunalne opreme ter z vidika učinkov za investitorje oziroma zavezance za plačilo;
  • Podaja stroškovne ocene finančnega primanjkljaja sredstev za prenovo obstoječe komunalne opreme in izgradnjo nove komunalne opreme v srednjeročnem obdobju na vzorcu 10-ih lokalnih skupnosti;
  • Ocena tveganja prisotnosti državne pomoči v smislu 107. člena PDEU.


7.1.3 Naslov teme: Pregled in analiza razvojnih vizij in potencialov slovenskih mest za opredelitev ključnih ukrepov urbanega razvoja

Cilji:

  • Analiza razvojnih vizij in potencialov slovenskih mest;
  • Opredelitev prioritetnih področij za spodbujanje in financiranje urbanega razvoja v Sloveniji;
  • Opredelitev ključnih ukrepov urbanega razvoja.

7.2   Tematski sklop: Državni koordinatni sistem in državna geoinformacijska infrastruktura

7.2.1 Naslov teme: Povečanje zanesljivosti javnih omrežij gnss signal in 0. red

Cilji:

  • Analiza tehničnih problemov pri delovanju omrežij;
  • Analiza problemov in izkušenj uporabnikov;
  • Predlogi za tehnične izboljšave omrežja SIGNAL in delovanja 0. Mreže;
  • Sistematično urejeni predlogi za izboljšanje delovanja Službe za GNSS;
  • Predlogi za izboljšanje storitev uporabnikom.

7.3   Tematski sklop: Celovito upravljanje območij/prostora

7.3.1 Naslov teme: Nadgradnja metodologije določanja območij nacionalne prepoznavnosti krajine

Cilji:

  • Preveriti in nadgraditi že izdelano metodologijo določanja območij krajine kot območij nacionalne prepoznavnosti. Rezultati naloge bodo uporabljeni v okviru procesa prenove Strategije prostorskega razvoja Slovenije (SPRS 2050, Akcijski program za izvajanje SPRS 2030);
  • Podrobneje določiti merila in kriterije za opredeljevanje prepoznavnosti slovenskih krajin. Rezultati naloge bodo uporabljeni za pripravo splošnih in podrobnejših pravil urejanja prostora v okviru priprave Državnega prostorskega reda Slovenije (DPR);
  • Podrobneje določiti pravila urejanja prostora na območju Triglavskega narodnega parka.

7.4   Tematski sklop: Trajnostni urbani in prostorski razvoj, strateško prostorsko načrtovanje

7.4.1 Naslov teme: Celovita demografska analiza s projekcijami za podeželska in urbana območja krajine

Cilji:

  • Zagotovitev strokovnih podlag za pripravo regionalnih prostorskih planov;
  • Identifikacija razlogov za praznjenje nekaterih obmejnih in podeželskih območij;
  • Ocena prihodnjega gibanja  značilnosti gospodinjstev – načrtovanje ustrezne mreže in načina oskrbe s storitvami splošnega pomena.

7.4.2 Naslov teme: Vrednote okolja in prostora 2003–2018

Cilji:

  • Poizvedba stopnje usklajenosti med (formalnimi) cilji prostorskega in okoljskega razvoja RS ter dejanskimi in anticipiranimi vrednotami posameznikov – prebivalcev RS;
  • Identifikacija sedanjih oz. aktualnih življenjsko-stilskih praks, ki se nanašajo na odnos prebivalstva do rabe prostora in odnosa do okolja ter primerjava in identificiranje sprememb v obdobju zadnjih 15 let;
  • Anticipacija postopno pojavljajočih se življenjsko-stilskih trendov, ki se nanašajo na odnos prebivalstva do rabe prostora in okolja, primerjava in identificiranje sprememb v obdobju zadnjih 15 let;
  • Longitudinalna primerjava v časovnem intervalu med letoma 2003 in 2018 vrednot, stališč, percepcij, mnenj, vedenj (obnašanj) in prostorskih »strategij« prebivalstva Slovenije o prostorskih ter okoljskih vprašanjih in raznovrstnosti (iz)rabe prostora nasploh.

7.5 Tematski sklop: Preventiva pred naravnimi nesrečami in prilagajanje na podnebne spremembe: zmanjšanje poplavne ogroženosti

7.5.1 Naslov teme: Razvoj metode za oceno koristi gradbenih in negradbenih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti

Cilj:

  • Izdelati enotno uporabljivo metodo za oceno koristi gradbenih in negradbenih ukrepov zmanjševanja poplavne ogroženosti za pripravo investicijske dokumentacije skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavno investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16).

7.6 Tematski sklop: Podnebne spremembe

7.6.1 Naslov teme: Vrednotenje ukrepov za zmanjševanje emisij TGP v industriji

Cilji:

  • Analiza potencialov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji na področjih energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in snovne učinkovitosti na podlagi ankete;
  • Analiza scenarijev za zmanjševanje emisij TGP v industriji do leta 2030 s pogledom do leta 2050;
  • Analiza učinkov EU ETS sheme, dajatev na emisije CO2 in drugih ekonomskih instrumentov (in modalitet teh instrumentov) na zmanjšanje emisij TGP, na doseganje ciljev konkurenčnosti gospodarstva ter drugih okoljskih, energetskih in makroekonomskih ciljev in učinkov.

Težišče 8: Učinkovito upravljanje nasilne radikalizacije in sovražnega govora ter učinkovito delovanje pluralne policijske dejavnosti v Sloveniji

8.1   Tematski sklop: Notranje zadeve in nacionalna varnost

8.1.1 Naslov teme: Vzroki in upravljanje nasilne radikalizacije v Sloveniji – vloga različnih deležnikov

Cilji:

  • Preučiti pomen, vpliv ter načine izvajanja nasilne radikalizacije v Sloveniji;
  • Ugotoviti katere so ranljive skupine in kateri ukrepi bi bili primerni, da ta proces preprečimo, ali drugače primerno upravljamo;
  • Določiti znake za zgodnjo detekcijo in pravočasno prepoznavanje, pravilno naslavljanje, razumevanje in odzivanje na nasilno radikalizacijo;
  • Oblikovati določljive dejavnike, metode in postopke, ki bi bili uporabni pri celovitem, ne-represivnem ter več-institucinalnem odzivanju (deradikalizaciji) v slovenski družbi;
  • Identificirati vse za upravljanje radikalizacije pristojne deležnike in njihove vloge na državni ravni;
  • Prepoznavanje dobrih praks in nadgradnja obstoječih spoznanj.

     

8.1.2 Naslov teme: Sovražni govor na spletnih družbenih omrežjih v Sloveniji

Cilji:

  • Preučiti, kako hitro se spletna družbena omrežja SDO odzovejo na prijave različnih domnevnih žrtev oz. oškodovancev in državnih organov;
  • Ugotoviti, ali odstranijo vsebino določenih skupin, ki razpihujejo sovraštvo proti ranljivim skupinam, in pod kakšnimi pogoji in merili krojijo domet svobode izražanje oz. definicijo »sovražnega govora«;
  • Raziskati samoregulacijo SDO z vidika načela sorazmernosti svobode izražanja in njenih omejitev, ki veljajo v Sloveniji;
  • Ugotoviti, ali upravičene fizične osebe in javni organi, ki imajo interes, vsebine tudi shranijo za potrebe kasnejšega dokazovanja v različnih pravnih postopkih;
  • Preučiti in analizirati dostop do podatkov o uporabnikih: civilno pravni zahtevki in policijski zahtevki in njihova obravnava s strani SDO;
  • Odstranitev vsebin: upravičeni vlagatelji, število zahtev/odstranitev, stopnje odstranitve, analiza meril odstranjevanja;
  • Opraviti pregled javnih in delujočih slovenskih skupin, kjer bi poleg novih strani iskali še sporne vsebine in opravili analizo primerov sovražnega govora teh skupin;
  • Opraviti analizo prijav na spletne prijavne točke v Sloveniji, prijav na policijo, ODT in analizo vseh kazenskih sodb o sovražnem govoru preko SDO;
  • Fenomenologija sovražnega govora na SDO v Sloveniji: katera omrežja, analiza spornih vsebin za izbrano obdobje, za izbrana SDO najbolj uporabljena v Sloveniji;
  • Primerjalna kazensko pravna analiza sodelovanja med spletnimi družbenimi omrežji na eni strani ter policijo in zasebnimi upravičenci v državah članicah EU;
  • Poiskati ločnico med sovražnim govorom v širšem, t.j. sociološko-družbenem pomenu, in v ožjem, t.j. kazensko pravnem pomenu, ter s tem povezano ustrezno ločnico oziroma razmejitev med prekrškom in kaznivim dejanjem.

8.1.3 Naslov teme: Policija in pluralizacija policijske dejavnosti v Sloveniji: krepitev zavedanja lokalnih skupnosti za soodvisnost pri zagotavljanju varnosti med različnimi deležniki

Cilji:

  • Oceniti in analizirati trenutno stanje v Sloveniji na področju delovanja institucij pluralne policijske dejavnosti (obstoj, zakonska regulativa, stopnja medsebojne povezanosti…) in ugotoviti možnosti za sinergične učinke pri zagotavljanju varnosti prebivalcev;
  • Določitev potrebnih kompetenc in programov za krepitev teh kompetenc policistov, ki delujejo v sistemu pluralne policijske dejavnosti – opredelitev modela izobraževanja (uporabnega v okviru Policijske akademije) in usposabljanja (uporabnega v okviru procesov usposabljanja in izpopolnjevanja) in morebitna posledična posodobitev obstoječih programov izobraževanja in usposabljanja;
  • Ugotavljanje javnega mnenja prebivalcev Slovenije o zaupanju in pomenu institucij  pluralne policijske dejavnosti in ugotavljanje percepcije o vrstah varnostnih problemov z vidika prebivalcev Sloveniji;
  • Opredelitev modela usposabljanja vseh deležnikov pluralne policijske dejavnosti z vidika reševanja varnostnih problemov v skupnosti; razvoj SARA modela za vse deležnike, ki so odgovorni za reševanje varnostnih problemov v lokalnih skupnostih in posledična posodobitev programov usposabljanj, ki jih policija izvaja za npr. občinske redarje, varnostnike, okoljevarstven nadzornike, itd.

Težišče 9: Učinkovita in cenejša država

9.1 Tematski sklop: Strateški razvoj delovanja nacionalnega sistema varnosti cestnega prometa

9.1.1 Naslov teme: Raziskava dejavnikov varnosti cestnega prometa

Cilji:

  • Pregled in ocena stanja varnosti cestnega prometa;
  • Z evalvacijo ugotoviti pomanjkljivosti delovanja sistema varnosti cestnega prometa;
  • Ugotovitev vzrokov za stanje varnosti cestnega prometa;
  • Opredelitev ključnih ukrepov za večjo varnost cestnega prometa;
  • Izboljšanje preventivnega delovanja na področju varnosti cestnega prometa.

Težišče 10: Razvoj in načrtovanje spremljanja rabe energije preko povezovanja različnih podatkovnih baz in inovativne tehnologije v železniški infrastrukturi

10.1 Tematski sklop: Implementacija trajnostnega pristopa v energetski in železniški infrastrukturi z uporabo inovativnih tehnologij in materialov

10.1.1 Naslov teme: Razvoj in načrtovanje spremljanja rabe energije preko povezovanja različnih podatkovnih baz

Cilji:

  • Pregledno in ažurno spremljanje stanja rabe energije na področju rabe energije (posebej področja ogrevanja in hlajenja) v Sloveniji in priprava ažurne »žive« toplotne karte Slovenije;
  • Učinkovito in pregledno spremljanje rabe energije in spremljanje doseganja ciljev URE in OVE;
  • Dosegljivost realnih podatkov iz različnih baz v realnem času;
  • Komplementarnost podatkov iz različnih baz;
  • Pravilno in celovito ocenjevanje potencialov URE in OVE.

10.1.2 Naslov teme: Razvoj inovativnega železniškega pragu

Cilji:

  • Preiskave in optimizacija sodobnih veziv in polnil za železniške pragove;
  • Izvedba eksperimentalnih meritev na kritičnih odsekih železniških prog z namenom pridobitve podatkov o dejanskih obtežbah  in vplivih na pragove;
  • Razvoj numeričnih modelov za simulacijo obnašanja pragov pod predvideno obtežbo;
  • Razvoj konstrukcijskih detajlov, s katerimi bi omejili tveganja zaradi izjemnih dogodkov;
  • Razvoj inovativno zasnovanih pragov, ki bodo vključevali najnovejša spoznanja s področja sodobnih materialov in razvitih numeričnih modelov ter rezultatov opravljenih ekperimentalnih raziskav;
  • Eksperimentalne in numerične raziskave obstoječih in novo razvitih železniških pragov.

Težišče 11: Krepitev zaupanja v pravosodne institucije

11.1 Tematski sklop: Empirična podpora oblikovanju ustrezne politike na področju kazenskega postopka

11.1.1 Naslov teme: Implementacija določb Zakona o kazenskem postopku v praksi - izdelava metodološkega okvira za izboljšanje sistematičnega spremljanja implementacije in empirična analiza najbolj občutljivih institutov v praksi

Cilji:

  • Po delnem vzoru implementacijskega spremljanja insolvenčne in stečajne zakonodaje vzpostaviti pregleden nabor ključnih kvantitativnih indikatorjev za stalno spremljanje kazenskega postopka in jih povezati v koherentno celoto;
  • Na podlagi konkretnih poravnavanj, priznanj krivde in kaznovalnih nalogov preveriti ali so tovrstni instituti res nagnjeni predvsem v škodo socialno šibkejšega sloja prebivalstva;
  • Oceniti učinkovitost uporabe instituta odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, vključno z začasnim zavarovanjem (po ZKP) ter primerjava z učinkovitostjo odvzema premoženja nezakonitega izvora (po ZOPNI);
  • Na podlagi števila zavrženj kazenskih ovadb osvetliti naravo in vsebinsko argumentiranost zavrženj;
  • Z vidika interesov oškodovanca oz. žrtve oceniti delovanje prevzema pregona in uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, oziroma v pravdnem postopku, če ga sodišče napoti na pravdo, ter po spremembi ZKP na podlagi števila obravnavanih žrtev v kazenskem postopku oceniti delovanje prenovljenega sistema obravnave in položaja žrtev v kazenskem postopku (implementacija novele ZKP-N) ter identificirati morebitna področja za dodatno nadgradnjo;
  • Na podlagi števila zbiranj obvestil in zaslišanj v predkazenskem postopku po obstoječi ureditvi oceniti uporabo instituta ter po spremembi ZKP, na podlagi števila zaslišanj osumljencev in prič pred policijo oziroma državnim tožilcem, oceniti uporabo in morebitne pomanjkljivosti tega instituta v praksi (implementacija novele ZKP-N);
  • Oceniti uporabo instituta sodne preiskave v razmerju do posameznih preiskovalnih dejanj ter po spremembi ZKP (ZKP-N), na podlagi števila zahtev za preiskavo oziroma posameznih preiskovalnih dejanj, oceniti vpliv sprememb z novelo ZKP-N na pogostejšo uporabo posameznih preiskovalnih dejanj in posledično predvidenim skrajšanjem časa predkazenskega postopka do vložitve obtožnice ter s tem tudi oceniti potencial in potrebo po nadaljnjem reformiranju kazenskega postopka v smeri policijsko-tožilske preiskave.

Težišče 12: Izboljševanje delovanja trga dela

12.1 Tematski sklop: Zmanjševanje segmentacije na trgu dela in zagotavljanje dostojnega dela za vse

12.1.1 Naslov teme: Pravni, ekonomski, socialni in zdravstveno varstveni vidiki prekarnega dela

Cilja:

  • Pridobiti celovit vpogled v prekarno delo in učinke, ki jih ima takšno delo na posameznika in družbo v celoti;
  • Pridobiti podlago za oblikovanje ukrepov za omejevanje negativnih učinkov prekarnosti z vidika pravnega, ekonomskega, socialnega in zdravstvenega varstva.

 

3. Okvirna višina sredstev

Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 3.181.200,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu agencije.

Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja projektov:

 

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije 1.487.350,00
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 167.000,00
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu 20.000,00
Ministrstvo za zdravje 433.500,00
Urad RS za kemikalije 80.000,00
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 112.300,00
Ministrstvo za kulturo 32.000,00
Ministrstvo za okolje in prostor 396.950,00
Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije 35.000,00
Ministrstvo za notranje zadeve 75.000,00
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa 21.600,00
Ministrstvo za infrastrukturo 170.500,00
Ministrstvo za pravosodje 90.000,00
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 60.000,00

 

4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis

Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca RO) ali v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06-UPB1, 61/06-ZDru-1 112/07, 9/11, 57/12-ZPOP-1A) in s predpisi agencije.

Če pri prijavi raziskovalne dejavnosti sodeluje več izvajalcev raziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična RO. Matična RO je tista RO, ki vloži prijavo raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je ob podpisu pogodbe zaposlen vodja raziskovalnega projekta.

 

5. Pogoji

Pogoji javnega razpisa so določeni v Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti, Pravilniku o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP),Pravilniku o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, št. 53/16) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o kriterijih), Metodologiji ocenjevanja prijav za razpise, Metodologiji ocenjevanja in izbora prijav za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa "CRP 2017" za izvedbo Javnega razpisa v letu 2017, v Usmeritvah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa "CRP 2017" v letu 2017, v Usmeritvah o spremembi Usmeritev za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) "CRP 2017" v letu 2017 in v Usmeritvah.

Vsi navedeni dokumenti so sestavni del razpisne dokumentacije in so objavljeni na spletni strani agencije.

5.1 Pogoji za prijavitelje in vodje projekta

Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci ter strokovni in tehnični sodelavci.

Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih raziskovalnih organizacijah, je prijavitelj lahko le tista raziskovalna organizacija, v kateri je zaposlen vodja raziskovalnega projekta. Prijavitelj mora imeti z drugimi sodelujočimi raziskovalnimi organizacijami podpisan dogovor o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.

Kandidat za mladega doktorja je tisti raziskovalec, pri katerem je na dan izteka roka za oddajo prijav na poziv poteklo največ deset let po letu zagovora njegovega prvega doktorata. Raziskovalec, ki je že izvajal CRP projekt kot mladi doktor, ne more več prijaviti CRP projekta kot mladi doktor.

V okviru razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega raziskovalnega projekta.

5.2 Proste kapacitete in zaposlitev

Vodja projekta in člani projektne skupine morajo imeti za izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na osebo znaša 1700 ur letno ali 1 FTE) in morajo biti za izvajanje raziskovalne dejavnosti zaposleni v raziskovalni organizaciji, izvajalki projekta, ali imeti status zasebnega raziskovalca.

Pogoji glede prostih kapacitet in zaposlitve se preverijo ob podpisu pogodbe. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sklepa o izboru projektov.

5.3   Raziskovalna uspešnost raziskovalcev

Vodja projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo projekta v skladu z 29. členom Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti in 3. ali 4. členom Pravilnika o kriterijih.

5.3.1 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo aplikativnega raziskovalnega projekta:

  1. Dosega minimalno 40 točk iz znanstvenih objav, ki so določene v podzakonskem predpisu, ki ureja kazalnike raziskovalne uspešnosti, v zadnjih petih letih.
  2. Izkazuje citiranost, kot je določena v 2. točki prvega odstavka drugega člena, ali ima dokazane prenose lastnih raziskav v prakso (patenti, implementirane tehnologije, prodani računalniški programi, izvedeni pomembni objekti ali izdelki ipd.; COBISS tip 2.02, 2.03, 2.04, 2.06, 2.07, 2.12, 2.13, 2.14, 2.15, 2.16, 2.17, 2.20, 2.21 in 2.24) ali dokazano delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki.
  3. Izkazuje minimalno oceno iz znanstvenih objav (A1) in dokumentiranega sodelovanja z drugimi financerji (A3) v zadnjih petih letih ter minimalno število čistih citatov v zadnjih desetih letih.

Vstopni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati raziskovalci, je A1 ≥ 0,3, CI ≥ 1 in A3 ≥ 0, kjer CI pomeni število čistih citatov.

Kandidati za vodje raziskovalnih projektov morajo izpolnjevati v nadaljevanju navedene pogoje, ki so določeni z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov. Raziskovalci, ki imajo status mladih doktorjev, morajo izpolnjevati pogoje za mlade doktorje, kjer so ti izrecno določeni.

Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A" ≥ 50 ali osnovni pogoj.

Osnovni pogoj za kandidate za vodje raziskovalnih projektov je:

A1 ≥ A1 minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.

V nadaljevanju so v tabelah prikazani pogoji za vede in posamezna področja. Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo.

  1. Ocena A1
  1. A1 minimalni je določen v naslednji tabeli:
Veda/področje A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija 0,5
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1
  1. Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni določen v naslednji tabeli:
Veda/področje A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija 0,4
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1
   

2. Čisti citati

Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je navedeno v tabelah. Če področje ni navedeno v tabeli, se zanj uporablja vrednost, ki je določena za vedo.

  1. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov določeno v naslednji tabeli:
Veda/področje CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1
Družboslovje, Arheologija, Geografija 5
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija, Šport 15
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija 50
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije,  Kemijsko inženirstvo, Energetika, Materiali 100
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija 200
  1. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov, ki imajo status mladega doktorja, določeno v naslednji tabeli:
Veda/področje CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje 1
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo 5
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo, Rastlinska produkcija in predelava, Geografija 10
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika 20

Vodje vseh raziskovalnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da je vrednost A' več kot 0. Minimalna vrednost A3 je za vodje aplikativnih projektov enaka 0.

Ne glede na vse prejšnje določbe je vstopni pogoj za vodje podoktorskih projektov, da imajo A1 > 0 in A' > 0.

Za podoktoranda velja, da izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, če od zagovora njegovega prvega doktorata niso potekla več kot tri leta (doktorat v obdobju 2014 – 13. 11. 2017). Podoktorand mora imeti opravljen zagovor doktorata do 13. 11. 2017. Če je podoktorand izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, pri čemer se za enega otroka upošteva eno leto, se čas po letu zagovora podaljša nad tri leta. Enako velja za dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in zaposlitev izven raziskovalne dejavnosti, daljšo od treh mesecev.

Kvantitativne ocene za posamezne elemente ocenjevanja (A1 in CI) in za posamezno znanstveno vedo, ki so opredeljene v Metodologiji, pridobi in izračuna agencija. Agencija bo za izračun kvantitativne ocene uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazah SICRIS (COBISS) in evidencah agencije na dan zaključka javnega razpisa (A1) oziroma na dan zadnjega zajema podatkov v bazah SICRIS (COBISS) pred zaključkom javnega razpisa (CI).      

Vse prijave, katerih vodje dosegajo navedene pogoje, agencija  posreduje v ocenjevanje udeležencem CRP.

 

6. Prijava na javni razpis

Prijavitelji se na razpis prijavijo s prijavno vlogo -  obrazcem ARRS-CRP-JR-Prijava/2017.

Prijavitelji, kjer v prijavi kot izvajalec ali soizvajalec nastopa gospodarska družba, morajo skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti, št. 007-7/2015-11 z dne 8. 4. 2017, predložiti tudi izpolnjen Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARRS-PROJ-CRP-DP-2017.

Prijava na javni razpis se kot Prijavna vloga na obrazcu ARRS-CRP-JR-Prijava/2017 izpolnjuje na spletnem portalu agencije eObrazci. Portal lahko uporabljajo raziskovalci, vpisani v evidence agencije, skrbniki spletnega portala eObrazci v RO, zastopniki RO, pooblaščenci zastopnikov RO in dodatni uporabniki. Prijava na spletni portal eObrazci je možna na dva načina:

  • z digitalnim potrdilom (SIGEN-CA, SIGOV-CA, NLB-CA, POSTArCA ali HALCOM-CA);
  • z uporabniškim imenom in geslom (raziskovalci lahko geslo za prijavo pridobijo sami s portala eObrazci, ostalim uporabnikom geslo dodeli skrbnik eObrazcev v RO ali agencija).

Prijavni obrazec se izpolnjuje v slovenskem jeziku, točke 1, 11, 12, 21.1, 21.2 in 21.3 pa tudi v angleškem jeziku (navedene točke morajo biti izpolnjene v obeh jezikih).

Prijavitelj v prijavni vlogi označi, ali se vsebina predloga raziskovalnega projekta šteje za poslovno skrivnost.

 

7. Kriteriji in merila za ocenjevanje

Pri izboru projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.

Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo CRP, ki  je skupaj z ocenjevalnim listom sestavni del razpisne dokumentacije.

 

8. Čas trajanja projektov

Predviden začetek izvajanja projektov je 1. 3. 2018.

Projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko projekti trajajo do 36  mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.

 

9. Izbor raziskovalnih projektov

9.1. Postopek izbora

Prijave bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik o CRP in Metodologija CRP.

Programski svet sprejme predlog prednostnega seznama skupaj s predlogom deleža sredstev za izvedbo izbranih projektov posebej za agencijo in posebej za vsakega drugega udeleženca CRP.

Programski svet predlog prednostnega seznama za agencijo posreduje v sprejem direktorju agencije. Predlog prednostnega seznama po posameznih udeležencih CRP pa posreduje v sprejem posameznim udeležencem CRP.

Na podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta, agencija in udeleženci CRP, sprejmejo obrazložene delne sklepe o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: delni sklepi).

Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani agencije in udeležencev CRP, direktor agencije sprejme ugotovitveni Sklep o izboru projektov.

Agencija izda na podlagi Sklepa o izboru projektov prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav.

9.2. Pravna sredstva

Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v 15 dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor agencije.

Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.

9.3. Spletna stran

Prijavitelj mora po odobritvi projekta na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran oz. podstran, ki bo namenjena projektu, ter bo omogočala diseminacijo dosežkov. Obvezne minimalne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava  projektne skupine s povezavami na SICRIS, faze projekta in opis njihove realizacije, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter navedba logotipa agencije ARRS in drugih sofinancerjev. Vsebine, ki so zajete v sistemu SICRIS, naj bodo povezane in jih ni potrebno podvajati. Spletna stran predstavitev projekta mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. O vzpostavitvi spletne strani izvajalec poroča v letnem in zaključnem poročilu.

Izvajalec naj v najvišji možni meri sledi načelom odprtega dostopa do znanstvenih informacij, kot je objavljeno v Nacionalni strategiji odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Republiki Sloveniji 2015-2016.

 

10. Način, oblika in rok za predložitev prijav 

10.1 Oddaja prijavne vloge z digitalnim podpisom

Prijava na javni razpis se izpolni in odda kot Prijavna vloga na obrazcu ARRS-CRP-JR-Prijava/2017 na spletnem portalu agencije eObrazci. Oddana prijava je popolna, če je opremljena z obema digitalnima podpisoma (zastopnik oz. pooblaščena oseba RO in vodja raziskovalnega projekta).

Prijave morajo biti oddane do vključno 13. 11. 2017 do 14. ure. Prijaviteljem svetujemo, da prijavnih vlog ne oddajajo zadnji dan razpisnega roka, ker lahko pride do preobremenjenosti strežnika.

Prijava z digitalnim podpisom se šteje za pravočasno, če je izpolnjena in opremljena z obema digitalnima podpisoma na spletnem portalu agencije eObrazci do vključno 13. 11. 2017 do 14. ure.

10.2 Oddaja prijavne vloge brez kvalificiranega digitalnega podpisa

V primeru, ko prijavitelj (zastopnik oziroma pooblaščena oseba prijavitelja) in/ali vodja raziskovalnega projekta nimata digitalnega podpisa, se prijava izpolni in odda v elektronski obliki kot digitalno nepodpisana na spletnem portalu agencije eObrazci (obrazec Prijavne vloge ARRS-CRP-JR-Prijava/2017) in v tiskani obliki, ki mora biti opremljena z lastnoročnim podpisom zastopnika oziroma pooblaščene osebe prijavitelja in vodje raziskovalnega projekta ter žigom prijavitelja.

Obe obliki prijave, elektronska brez digitalnega podpisa in tiskana, morata biti vsebinsko popolnoma enaki.

Tiskano prijavo je treba dostaviti v zaprti ovojnici z oznako "Ne odpiraj, prijava na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2017« v letu 2017 – št. prijave_____" ter z nazivom in naslovom prijavitelja, na naslov: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana.

Prijava brez digitalnega podpisa se šteje za pravočasno, če je izpolnjena na spletnem portalu agencije eObrazci do vključno 13. 11. 2017 do 14. ure in v tiskani obliki prispe v glavno pisarno Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije prav tako do vključno 13. 11. 2017 do 14. ure. Kot pravočasna se šteje tudi prijava, oddana priporočeno na pošto v Sloveniji do vključno 13. 11. 2017 do 14. ure (upošteva se poštni žig).

10.3 Popolnost prijave

Prijava se šteje za popolno, če je oddana na predpisanem obrazcu in v predpisani obliki (točka 10.1. – z digitalnim podpisom; točka 10.2. – brez digitalnega podpisa) ter vsebuje vse zahtevane podatke, kot jih določa ta javni razpis. Za nepopolno se bo štela tudi prijava, ki bo na razpis prispela formalno nepopolna in je prijavitelj ne bo dopolnil v zahtevanem roku.

Nepravočasnih in nepravilno označenih prijav komisija za odpiranje prijav ne bo obravnavala in bodo s spremnim dopisom neodprte vrnjene prijaviteljem (razen v primeru, da iz ovojnice ni mogoče razbrati prijavitelja in se prijava odpre). 

 

11. Datum odpiranja prijav

Komisija za odpiranje prijav bo 16. 11. 2017 ob 10. uri na sedežu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, odprla vse v roku dostavljene in pravilno označene prijave.

 

12. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa

Prijavitelji bodo o izboru projektov obveščeni predvidoma v februarju 2018.

 

13. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo

Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/).

Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom pridobite na spletnih straneh agencije http://www.arrs.gov.si oziroma na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana pri Ljiljani Lučič, na telefonski številki 01/400-5913.

 

Številka: 6316-17/2017-33
Datum:   13 10. 2017

 

Prof. dr. József Györkös,
direktor

 

Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 56/2017, z dne 13.10.2017.

 

Razpisna dokumentacija

Stran ureja: Ljiljana Lučić Zadnja sprememba: 08.11.2017
Datum: 13.10.2017