Raziskovalni programi

Proračunska sredstva za izvajanje raziskovalnih programov so namenska sredstva in se lahko uporabljajo izključno v obsegu in na način, kot je določeno v pogodbi in pogodbeni dokumentaciji ter v skladu z Uredbo o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/11, 56/12, 15/14, 103/15, 27/17, 9/18 in 62/19; v nadaljevanju: uredba).

Za zakonitost poslovanja in namensko porabo proračunskih sredstev je odgovorna raziskovalna organizacija (v nadaljevanju: RO), pri čemer mora spremljati proračunsko obremenitev posameznih raziskovalcev/raziskovalk ter skrbeti za zakonitost in namensko porabo pogodbenih sredstev v skladu z normativnimi akti.

Za namensko in učinkovito porabo sredstev, odobrenih za izvajanje raziskovalnih programov v okviru izvajanja raziskovalne dejavnosti, financiranje iz proračuna, so poleg vodstvenih oseb raziskovalnih organizacij soodgovorni tudi vodje raziskovalnih programov, kar pomeni, da morajo biti vključeni v načrtovanje porabe, odločanje o porabi ter poročanje.

 

I. Obremenitev raziskovalca/raziskovalke

Posamezni raziskovalec/raziskovalka, ki izvaja raziskovalni program, raziskovalne projekte oziroma ciljni raziskovalni program, ima dovoljeno obremenitev največ en ekvivalent polne zaposlitve za redno delo (kar pomeni 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela), za dopolnilno delo pa sorazmeren del tega obsega, v skladu z normativnimi akti, ki urejajo to področje.

 

II. Obremenitev tehničnih in strokovnih sodelavcev

Če je za izvedbo raziskovalnega programa potrebno sodelovanje tehničnih in strokovnih sodelavcev, se njihov raziskovalni obseg v izračunu skupnega števila ekvivalenta polne zaposlitve na raziskovalnem programu določi s faktorjem 2/3. Največja dovoljena obremenitev strokovnih in tehničnih sodelavcev (T) se izračuna po naslednji formuli:

T = (a / (a + 1)) * P,

pri čemer pomeni:

P – skupne obračunske ure vseh RO, ki izvajajo raziskovalni program;

T – skupne obračunske ure tehnikov vseh RO, ki izvajajo raziskovalni program;

a – delež iz uredbe (po cenovnih kategorijah):

  • pri cenovni kategoriji A: 0,10;
  • pri cenovni kategoriji B: 0,20;
  • pri cenovni kategoriji C: 0,30;
  • pri cenovnih kategorijah D, E, F: 0,35.

 

III. Poraba materialnih stroškov

V okviru cene raziskovalne ure se za raziskovalne programe poleg plač raziskovalcev, davkov in prispevkov ter amortizacije financirajo tudi neposredni materialni stroški in stroški storitev, kamor štejemo:

  • neposredne materialne stroške v zvezi z raziskovalnim delom;
  • neposredne nematerialne stroške in stroške storitev v zvezi z raziskovalnim delom, kot so: stroški potovanj, avtorsko delo, storitve po drugih pogodbah, vezane na izvedbo programa oziroma projekta ipd.
     

IV. "Režijski stroški"

Stroški upravljanja in vodenja, fiksni stroški delovanja, vzdrževanja in obnavljanja nepremičnin ter opreme se pokrivajo v okviru ustanoviteljskih obveznosti, ki jih Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS zagotavlja javnim raziskovalnim zavodom. Sredstva za raziskovalne programe niso namenjena financiranju "režijskih stroškov", v kolikor se z njimi pojmujejo fiksni stroški delovanja, ampak financiranju neposrednih stroškov za izvedbo raziskovalnega programa.
 

V. Odstopanja od namenske porabe

Dovoljena odstopanja od namenske porabe sredstev za financiranje raziskovalnih programov so opredeljena v 33. členu uredbe.
 

VI. Izplačila avtorskih honorarjev

Izvajalci raziskovalnih programov so dolžni upoštevati omejitve, ki jih v zvezi z opravljanjem dela preko avtorskih in podjemih pogodb, sprejme Vlada RS ali Državni zbor RS. Poleg tega so izvajalci raziskovalnih programov dolžni upoštevati tudi omejitve, navedene v 35. členu uredbe.