Proračunska sredstva za izvajanje raziskovalnih programov so
namenska sredstva in se lahko uporabljajo izključno v obsegu in na način, kot je
določeno v pogodbi in pogodbeni dokumentaciji ter v skladu z
Uredbo o normativih in
standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti
financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št.
103/11, 56/12, 15/14, 103/15, 27/17, 9/18 in 62/19; v nadaljevanju: uredba).
Za zakonitost poslovanja in namensko porabo proračunskih
sredstev je odgovorna raziskovalna organizacija (v nadaljevanju: RO), pri čemer
mora spremljati proračunsko obremenitev posameznih raziskovalcev/raziskovalk ter
skrbeti za zakonitost in namensko porabo pogodbenih sredstev v skladu z
normativnimi akti.
Za namensko in učinkovito porabo sredstev, odobrenih za
izvajanje raziskovalnih programov v okviru izvajanja raziskovalne dejavnosti,
financiranje iz proračuna, so poleg vodstvenih oseb raziskovalnih organizacij
soodgovorni tudi vodje raziskovalnih programov, kar pomeni, da morajo biti
vključeni v načrtovanje porabe, odločanje o porabi ter poročanje.
I. Obremenitev raziskovalca/raziskovalke
Posamezni raziskovalec/raziskovalka, ki izvaja raziskovalni
program, raziskovalne projekte oziroma ciljni raziskovalni program, ima
dovoljeno obremenitev največ en ekvivalent polne zaposlitve za redno delo (kar
pomeni 1700 efektivnih ur raziskovalnega dela), za dopolnilno delo pa sorazmeren
del tega obsega, v skladu z normativnimi akti, ki urejajo to področje.
II. Obremenitev tehničnih in strokovnih sodelavcev
Če je za izvedbo raziskovalnega programa potrebno sodelovanje
tehničnih in strokovnih sodelavcev, se njihov raziskovalni obseg v izračunu
skupnega števila ekvivalenta polne zaposlitve na raziskovalnem programu določi s
faktorjem 2/3. Največja dovoljena obremenitev strokovnih in tehničnih sodelavcev
(T) se izračuna po naslednji formuli:
T = (a / (a + 1)) * P,
pri čemer pomeni:
P – skupne obračunske ure vseh RO, ki izvajajo raziskovalni program;
T – skupne obračunske ure tehnikov vseh RO, ki izvajajo raziskovalni program;
a – delež iz uredbe (po cenovnih kategorijah):
- pri cenovni kategoriji A: 0,10;
- pri cenovni kategoriji B: 0,20;
- pri cenovni kategoriji C: 0,30;
- pri cenovnih kategorijah D, E, F: 0,35.
III. Poraba materialnih stroškov
V okviru cene raziskovalne ure se za raziskovalne programe poleg plač raziskovalcev, davkov in prispevkov ter amortizacije
financirajo tudi neposredni materialni stroški in stroški storitev, kamor
štejemo:
- neposredne materialne stroške v zvezi z raziskovalnim delom;
- neposredne nematerialne stroške in stroške storitev v zvezi z
raziskovalnim delom, kot so: stroški potovanj, avtorsko delo, storitve po
drugih pogodbah, vezane na izvedbo programa oziroma projekta ipd.
IV. "Režijski stroški"
Stroški upravljanja in vodenja, fiksni stroški delovanja,
vzdrževanja in obnavljanja nepremičnin ter opreme se pokrivajo v okviru
ustanoviteljskih obveznosti, ki jih Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS
zagotavlja javnim raziskovalnim zavodom. Sredstva za raziskovalne programe niso namenjena financiranju "režijskih stroškov", v kolikor se z njimi
pojmujejo fiksni stroški delovanja, ampak financiranju neposrednih stroškov za
izvedbo raziskovalnega programa.
V. Odstopanja od namenske porabe
Dovoljena odstopanja od namenske porabe sredstev za
financiranje raziskovalnih programov so opredeljena v 33. členu
uredbe.
VI. Izplačila avtorskih honorarjev
Izvajalci raziskovalnih programov so dolžni upoštevati
omejitve, ki jih v zvezi z opravljanjem dela preko avtorskih in podjemih pogodb,
sprejme Vlada RS ali Državni zbor RS. Poleg tega so izvajalci raziskovalnih
programov dolžni upoštevati tudi omejitve, navedene v 35. členu
uredbe.
|