Logaritemske tablice Jurija Vege
Iskanje    Kazalo    Novo    O agenciji    e-pošta   
 
   
Domov
 > Raziskovalni projekti > Dogodki
Raziskovalni projekti
Dogodki
Tiskovna konferenca ARRS - Projekti temeljnega in aplikativnega raziskovanja ter novosti pri ocenjevanju projektov za leto 2005

08. julij 2005

ARRS je v petek, 8. julija 2005, sklicala novinarsko konferenco, na kateri so bile zbranim predstavnikom slovenskih medijev predstavljene novosti pri razpisu podoktorskih, aplikativnih in tematskih projektov, poleg tega pa so bili novinarjem predstavljeni tudi nekateri tuji recenzenti, ki so tokrat prvič prišli iz ZDA, Kanade, Nemčije in Avstrije. Direktor ARRS dr. Franci Demšar je predstavil omenjene novosti, v razgovoru z novinarji pa so sodelovali tudi nekateri tuji recenzenti, ki so predstavili svoje raziskovalno delo in ugledne inštitucije, od koder prihajajo. Na podlagi projektov, ki so jih ocenjevali, so povedali svoje mnenje o znanosti v Sloveniji, posebej še v primerjavi z raziskovanjem, ki poteka v okoljih, iz katerih prihajajo.

Na letošnji razpis Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) za (so)financiranje raziskovalnih projektov je prispelo 493 prijav. Največ prijav je s področij tehniških ved (151 – 31% v strukturi vseh), sledijo naravoslovno matematične vede z 83 projektnimi prijavami (17%). Deleži drugih ved v strukturi prijav se gibljejo med 11 in 15%. V kategorijo interdisciplinarnih tematsko usmerjenih projektov je bilo prijavljeno oziroma uvrščeno 10 projektov. Podrobnosti v tabeli:
 

Vede Tematsko usmerjeni
projekti
Aplikativni
projekti
Podoktorski
projekti
Naravoslovno-matematične 29 17 37
Tehniške 57 58 36
Medicinske 49 17 9
Biotehniške 24 17 13
Družboslovne 25 18 22
Humanistične 27 9 19
Interdisciplinarni projekti 10    
Skupaj: 221 136 136

 
Velja poudariti, da je ARRS namenila veliko sredstev aplikativnim in podoktorskim projektom za mlade pod 35 let.

Agencija je v letošnjem razpisu za (so)financiranje raziskovalnih projektov uvedla še dve pomembni novosti.

V skladu z usmeritvami Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo so letos razpisani tudi tematski raziskovalni projekti. Teme za razpis je določilo ministrstvo na podlagi izhodišč skupine za prioritete, sestavljene iz vodij slovenskih podjetij. Teme so razdeljene v tri prioritetne sklope:

  1. Raziskovanje genomike in biotehnologije za zdravje, kakovosti in varnosti živil ter trajnostnega razvoja:
    • optimizacija in krmiljenje sinteznih in biosinteznih procesov,
    • nove metode zdravljenja in diagnostike,
    • kakovost in varnost živil,
    • gozd, inovativna in trajnostna raba lesa.
       
  2. Raziskovanje tehnologij informacijske družbe ter raziskav iz področja državljanstva in vodenja na znanju temelječe družbe, vključno z razvijanjem človeških virov in socialne kohezivnosti ter ohranjanja naravne in kulturne dediščine, ki morajo biti povezane z informacijskimi tehnologijami:
    • produktni management,
    • E – življenjski stil,
    • Industrijsko oblikovanje,
    • Informacijski sistemi, povezani z nacionalno in kulturno dediščino,
    • varnost,
    • demokracija in vodenje slovenske države.
       
  3. Raziskovanje novih materialov (nanomaterialov), novih proizvodnih postopkov in orodij:
    • polimerni materiali,
    • razvoj novih izdelkov,
    • hlapne organske spojine,
    • nanomateriali, keramika, feriti in lepila,
    • novi električni pogoni,avtomatizacija proizvodnih postopkov,
    • laserske tehnologije,
    • novi energetski viri.

Druga novost je ekspertna skupina več kot 20 recenzentov za ocenjevanje projektov, ki je sestavljena pretežno iz strokovnjakov iz tujine, od tega večina raziskovalcev slovenskega rodu. Odzvali so se povabilu agencije, da pridejo v domovino in recenzirajo prispele projekte na razpis. ARRS je prepričana, da je na ta način v zelo veliki meri presežen konflikt interesov, kar je bila glavna kritika dosedanjega recenzentskega sistema.

V povezavi z drugo novostjo je tudi nekoliko drugačen način ocenjevanja oziroma evalvacije projektnih prijav. Postopek recenziranja namreč poteka v dveh fazah. V prvi fazi recenzenti prejmejo zgolj vsebino projektov in izločijo vsebinsko slabe projekte. Ocenjujejo znanstveno kakovost projekta, potencialne družbeno-ekonomske učinke in izvedljivost projekta glede na predlagano trajanje projekta, obseg projekta in razpoložljivo raziskovalno opremo. V primeru tematskih projektov se oceni tudi skladnost vsebine projekta z razpisano temo.

Po združitvi recenzentskih ocen se izloči cca. 20% projektov, ki so ocenjeni najnižje.

V drugi fazi, ko se obravnavajo vsebinsko dobri projekti, se recenzentom vročijo podatki predlagateljev (organizacije, vodje projektne skupine, sestavo projektne skupine z njihovimi referencami). Recenzenti ocenjujejo reference vodje raziskovalnega projekta in ostalih članov projektne skupine, mednarodno vpetost skupine in relevantnost skupine za gospodarski/družbeni razvoj.

Po združitvi ocen iz prve in druge ocenjevalne faze se po posameznih vedah najbolje ocenjeni projekti po posameznih tipih projektov uvrstijo na listo projektov, ki bodo predlagani v financiranje. Vsi ostali projekti, ki so bili ocenjevani v drugi fazi, gredo v nadaljnje ocenjevanje, ki ga opravijo nacionalni koordinatorji za posamezna raziskovalna področja. Ocenjujejo vsebino projekta, usposobljenost projektne skupine za izvedbo projekta, relevantnost projekta za aplikacijo v Sloveniji, izvedljivost projekta s predlagano projektno skupino. Za tematsko usmerjene projekte delo koordinatorja opravi predsednik znanstvene vede, za interdisciplinarne tematsko usmerjene projekte pa predsednik Znanstvenega sveta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Že omenjena recenzentska skupina je v tem tednu v prostorih agencije opravila prvo in drugo fazo ocenjevanja projektov prispelih na javni razpis. Novinarska konferenca je bila priložnost, da recenzenti predstavijo najprej svojo raziskovalno delo in ugledne inštitucije, od koder prihajajo, in na podlagi projektov, ki so jih ocenjevali, povedo svoje mnenje o znanosti v Sloveniji, posebej še v primerjavi z raziskovanjem, ki poteka v okoljih, iz katerih prihajajo. Povedali so, da je slovenska znanstvena sfera vpeta v evropsko in tako tudi svetovno ter je ustrezno primerljiva.

Stran ureja: Aleksandra Panič Datum: 08.07.2005