Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije |
Odziv ARRS – Delo, Neznosna težavnost ocenjevanja, komentar Andreje Gomboc z Univerze v Novi Gorici (8. 11. 2018) |
|
|
Navedbe v
prispevku prof. dr. Andreje Gomboc z Univerze v Novi Gorici
zahtevajo nekaj pojasnil, ki se v večini nanašajo na ažuriranje njenih
navedb. Evalvacijski postopek nenehno nadgrajujemo v smeri krepitve njegove
kakovosti. Obsežne spremembe smo začeli leta 2014 in se bistveno odmaknili
od uporabe kvantitativnih kriterijev oziroma jih popolnoma izločili pri
izbiri raziskovalnih projektov in programov.
Skladno s tem je navedba: »Numerologija […] v nekaterih razpisih ARRS
neposredno vpliva na izbiro odobrenih projektov« v kontekstu izbora
raziskovalnih projektov netočna in neažurna. Podatki v
nacionalnem
informacijskem sistemu Sicris (ali točke, kot največkrat uporabljen izraz)
že zelo dolgo ne odločajo o tem, ali bo prijavitelj izbran na javnem razpisu
na raziskovalne projekte ali ne. Protislovnost navedb, ki sledijo v
prispevku avtorice in se nanašajo na t.i. peer-review potrjuje, da točke pri
izboru ne igrajo nobene vloge.
V evalvacijskem procesu in v sistemu financiranja znanstvenoraziskovalne
dejavnosti preko ARRS ni prostora za naključnost. Skladno s tem je izjemno
zaskrbljujoča navedba o »naključnosti procesa izbora raziskovalnih
projektov«. Sistem je natančno
predpisan, izvedbo pa nadzorujejo opazovalci
– neodvisne raziskovalke in raziskovalci, ki bdijo nad korektnostjo izvedb
in o tem podajo tudi poročilo agenciji in
Znanstvenemu svetu agencije, kot
najvišjemu strokovnemu organu.
Recenzenti niso naključno izbrani. Seznam za posamezno področje predlaga
pristojni član ali članica Znanstvenoraziskovalnega sveta. Skupni seznam, ki
nastane na ta način, potrdi Znanstveni svet agencije. Nadzor nad
korektnostjo izbora recenzentov ima Občasno strokovno telo. Poleg tega imajo
tudi recenzenti ali recenzentke – kot je to običajno – možnost sporočiti, da
posamezne vloge ne sprejmejo v evalvacijo, in agencija s sodelovanjem
strokovnega telesa v tem primeru s potrjenega seznama kontaktira novega
recenzenta ali recenzentko. Torej tudi v tem pogledu prostora za naključnost
ni.
Usklajena poročila recenzentov so ena izmed sprememb, ki smo jih uspešno
uvedli že z razpisom za raziskovalne projekte v letu 2017; aktualni razpis
za raziskovalne projekte, kjer je avtorica spremembo opazila, je torej že
drugi, ki teče z usklajenimi poročili. V primeru usklajene ocene
individualne ocene recenzentov niso predmet razprave na panelu.
Z avtorico se lahko strinjamo z naslovom prispevka glede težavnosti
ocenjevanja, s katero se soočajo vse agencije v Evropi in po svetu, pa tudi
znanstvene revije. Prav tako se strinjamo glede stopnje uspešnosti, ki jo
odrejajo prenizka sredstva. Kot ilustracijo navajamo, da so
na zadnjem
zaključenem razpisu za raziskovalne projekte dodatna sredstva v višini treh milijonov evrov
dvignila stopnjo uspešnosti iz 18 % na 22 % (končna vrednost razpisa je bila
15 milijonov evrov).
Če bi uspeli sredstva za razpis za raziskovalne projekte vrniti na raven
iz leta 2010 (razpis za leto 2011), ko je bilo razpisanih 22,3 milijona
evrov, bi bila (ocenjujemo glede na podatke o številu prijav in višini
zaprošenih sredstev zadnjega zaključenega razpisa) uspešna vsaka tretja
prijava, kar bi pomenilo, da bi bile izbrane praktično vse visoko ocenjene
projektne prijave.
|