Iskanje    Kazalo    Novo    O agenciji    e-pošta   
 
   
Domov
  > Medijsko zrcalo
Medijsko zrcalo
Odziv ARRS - RTV SLO, 3. program, oddaja Odkrito, 2. 11. 2018

V oddaji Odkrito o razmerah v znanosti na tretjem programu RTV Slovenija 2. 11. 2018 je bila izrečena vrsta kritik Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), podkrepljena s podatki, ki niso točni, nekateri med njimi so bili tudi izrazito zavajajoči.

Dovolimo si pričakovati, da bi ob pripravi oddaje ekipa RTV Slovenija skušala pridobiti oziroma preveriti podatke na spletni strani ARRS, kjer so javno dostopni in dosledno ažurirani (Mesečni pregled financiranja – Bela knjiga; Pregledi in analize; Novice, primeri – o uvedenih sistemskih spremembah, podatki ob zaključku zadnjega razpisa za raziskovalne projekte).

Izražamo zaskrbljenost, da pripravljavci oddaje vsaj v času priprave izhodišč niso stopili v stik z ARRS, saj bi agencija lahko posredovala podatke ali usmerila k prej omenjenim podatkom, ki so javno dostopni.

 
V nadaljevanju strnjeno podajamo odziv na izpostavljene kritike:

  • Izpostavljena vprašanja glede t. i. institucionalnega ali stabilnega financiranja, kot navedeno v obliki raziskovalnih programov, očitki in odgovori
  • Očitki, da raziskovalni programi niso institucionalno financiranje, da so »programske skupine stare 30 let« ter da je »programsko financiranje […] v rokah posameznikov in instituciji onemogoča oblikovati znanstveno in kadrovsko politiko«

Strinjamo se z navedbo, da urejeno institucionalno financiranje v Republiki Sloveniji kljub zahtevi Resolucije o nacionalni strategiji raziskovalne in razvojne dejavnosti do leta 2020 (RISS) ne obstaja. Gre za materijo, ki je del sprememb in dopolnitev obstoječega Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (v nadaljevanju: ZRRD), ki še niso zaključene.

Raziskovalni programi so bili vzpostavljeni leta 1999 (torej pred 19 leti). Gre za stabilnejšo obliko financiranja v primerjavi z, na primer, raziskovalnimi projekti.

Kot stabilnejšo obliko raziskovalne programe opredeljujejo naslednja dejstva:

  • Skladno z obsežnimi spremembami pravilnika, ki so bile leta 2016 sprejete na podlagi procesa, začetega z delom Usmerjevalne skupine v letu 2015, so vsi raziskovalni programi prešli na 6-letno trajanje (v primerjavi s projekti, ki trajajo do 3 leta).
     
  • Odločitev o preoblikovanju obstoječega raziskovalnega programa, njegovi ukinitvi ali predlogu novega raziskovalnega programa, je v pristojnosti in avtonomni presoji raziskovalne organizacije, kjer se raziskovalni program izvaja.

Skladno s tem ni mogoče pristati na trditev, da je programsko financiranje »v rokah posameznikov in instituciji ter onemogoča oblikovati znanstveno in kadrovsko politiko«, saj morajo biti vse spremembe raziskovalnih programov izvedene v soglasju vodstva raziskovalne organizacije in vodje raziskovalnega programa.
 

  • Očitek, da so vodje raziskovalnih programov in mentorji mladim raziskovalcem stari »77« oziroma »76 let«:

Gostja oddaje, ki je izpostavila starost vodij programskih skupin in mentorjev mladih raziskovalcev, je na ARRS preko medijev ali neposredno v preteklih letih večkrat naslovila vprašanja v povezavi z zastopanostjo žensk v znanosti.

Skladno s tem je nenavadna njena naslovitev starosti, saj sta tako spol kot starost osebni okoliščini. Prvi člen Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) v prvem odstavku pravi: »Ta zakon določa varstvo vsakega posameznika in posameznice [… ]pred diskriminacijo ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, jezik, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost, spolno identiteto in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazbo ali katero koli drugo osebno okoliščino […]«.

V tej povezavi želimo jasno ponovno izpostaviti, da ARRS dosledno spoštuje zakonodajo in načela, ki se nanašajo na varstvo pred diskriminacijo, ki zajema vse zgoraj navedene osebne okoliščine.

  • Izpostavljena vprašanja glede procesa izbora raziskovalnih projektov, očitki in odgovori
  • Eno ali dvofaznost javnega razpisa za raziskovalne projekte:

Drži, da je Usmerjevalna skupina v letu 2015 sprejela poročilo s predlogi sistemskih sprememb, med njimi izvedbo javnega razpisa za raziskovalne projekte v eni fazi. Kot smo ob objavi poročila skupine zapisali na spletni strani: »Za ARRS zaključno poročilo pomeni začetek vrste izvedbenih aktivnosti, pri katerih bo potrebno preveriti ustreznost in izvedljivost rešitev iz vsebinskega in pravnega vidika.« K navedenemu smo pristopili nemudoma – koraki so trije:

  1. korak – izveden: Do razpisa v letu 2017 je ARRS vzpostavila informacijski sistem (eOcenjevanje), ki recenzentom omogoča usklajeno oceno. To je bil nujni predpogoj za prehod na izvedbo razpisa za raziskovalne projekte v eni fazi.
     
  2. korak – poteka: V letu 2018, v potekajočem razpisu ARRS na podlagi 90. člena pravilnika odloči, da bo razpis izveden v eni fazi. Ta člen je bil dodan prav na podlagi predloga Usmerjevalne skupine.
     
  3. korak – načrtovan: Na podlagi izkušenj izvedbe v 2018 je v letu 2019 predvidena sprememba pravilnika, v kateri se opredeli eno-fazni postopek.

S prehodom na eno fazo kategorije prijaviteljev raziskovalnih projektov, ki se uvrstijo neposredno v drugo fazo (na podlagi zavestne odločitve o omejevanju števila prijav v okviru programske skupine) ni več. Skladno s tem je očitek zastarel in nerelavanten.
 

  • Stopnja uspešnosti na razpisu za raziskovalne projekte je "2 do 3 odstotke"

Stopnja uspešnosti na razpisu za raziskovalne projekte je nizka, nikakor pa ni 2 – 3 %. Dejstvo je, da je neločljivo pogojena z razpoložljivimi sredstvi. Ilustriramo: na zadnjem zaključenem razpisu za raziskovalne projekte je dodatne 3 milijone evrov dvignilo stopnjo uspešnosti iz dosedanjih povprečno 18 % na 22 % (končna vrednost razpisa je bila 15,2 milijona evrov).

Če bi uspeli sredstva za razpis za raziskovalne projekte vrniti na raven iz leta 2010 (razpis za leto 2011), ko je bilo razpisanih 22,3 milijona evrov, bi bila (ocenjujemo glede na podatke o številu prijav in višini zaprošenih sredstev zadnjega zaključenega razpisa) uspešna vsaka tretja prijava, kar bi pomenilo, da bi bile izbrane praktično vse visoko ocenjene projektne prijave.
 

  • Glede izpostavljenega primera raziskovalca IJS, ki je »z odličnim znanstvenim dosežkom, s samim projektom […] izpadel že iz prve faze financiranja«, ponovno strnjeno navajamo dejstva:
  1. Raziskovalec je vodja programske skupine, ki je financirana od leta 2004 in letno prejme 462.000 evrov.
     
  2. Raziskovalec je v razdelku afiliacije pri znanstveni reviji, kjer je objavil rezultate študije modrasovega strupa, navedel, da je objava rezultat financiranja preko ARRS in zgoraj navedenega raziskovalnega programa.

Skladno z navedenim ni mogoče trditi, da raziskava ni bila deležna podpore s strani javnih sredstev.
 

  • Vnovični očitki glede prijave ARRS na shemo MSCA Cofund

ARRS se je na razpis Evropske komisije prijavila, vendar žal s prijavo ni uspela, pri čemer tudi med prijavitelji iz Slovenije ni bila edina. Po razpoložljivih podatkih je bilo doslej (v vseh preteklih razpisih Evropske komisije, za katere so dosegljivi javni podatki v sistemu Cordis) uspešnih le 6 agencij za raziskovalno dejavnost od skupno 110 izbranih projektov. Stopnja uspešnosti agencij za raziskovalno dejavnost je torej 5,4 %.
 

  • Promocija znanosti – očitek, da delo raziskovalcev ni ovrednoteno ter da izpostavljeni primer (portal Kvarkadabra) od ARRS ne prejema sredstev

Sklepamo, da je z omenjeno navedbo mišljeno vrednotenje s točkovanjem. Raziskovalke in raziskovalci si že sedaj lahko v osebno bibliografijo v informacijskem sistemu Cobiss / Sicris zabeležijo vse aktivnosti na področju poljudnoznanstvenega udejstvovanja. Biblografi dela največkrat uvrstijo v kategorije 1.05 Poljudni članek, 1.22 Intervju, 2.19 Radijski ali televizijski prispevek in drugo.

Ne glede na dejstvo, da, na primer, pri razpisu za raziskovalne projekte ali programe točke ne odločajo o izbiri, bomo pristopili k pregledu možnosti, da raziskovalke in raziskovalci tudi za te vrste udejstvovanja pridobijo točkovni zbir, pri tem pa ponovno poudarjamo, da se agencija želi še bolj odmikati od kvantitativnega vrednotenja raziskovalne dejavnosti.

ARRS portal Kvarkadabra neprekinjeno sofinancira od leta 2015 preko Javnega razpisa za sofinanciranje aktivnosti v zvezi s promocijo slovenske znanosti v tujini in povezovanje znanstvenih dosežkov. Portal Kvarkadabra ima ARRS kot podpornico delovanja na spletnem portalu tudi korektno navedeno.

Stran ureja: Tina Vuga Datum: 14.11.2018