Pretekli petek, 27. marca 2015 sta Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Inženirska akademija Slovenije (IAS) v okviru 3. seje Usmerjevalne skupine ARRS v prostorih GZS pripravili posvet, ki se ga je udeležilo okrog 35 udeležencev, predstavnikov aplikativno usmerjenega raziskovanja in podjetij z močnimi raziskovalnimi jedri. Posvet z naslovom Raziskave za gospodarstvo: Dvosmerna pot? je bil usmerjen na raziskave v tehniških vedah in na področjih raziskovanja z močnim aplikativnim potencialom.

Ga. Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS je uvodoma predstavila ključne gospodarske kazalce za preteklo leto in napovedi za prihodnje leto. V povezavi financiranjem na področju raziskav, razvoja in inovacij (RRI) je izrazila zaskrbljenost glede upadanja deleža proračunskih sredstev za RRI v zadnjih petih letih ter poudarila, da mora biti vlaganje v RRI utemeljeno na pametnih prioritetah. Potrebno je razviti kriterije za spodbujanje dvosmernega sodelovanja za prispevek k jasno merljivim, strateškim ciljem. Potrebujemo stabilen, predvidljiv sistem financiranja znanosti, utemeljen na zdravi kompetitivnosti.

Direktor ARRS, prof. dr. József Györkös je povzel dosedanje delo Usmerjevalne skupine ARRS, kateri je Upravni odbor ARRS podaljšal mandat do konca aprila 2015. Trenutno poteka intenzivno usklajevanje predlogov na treh prioritetnih področjih, ki jih je identificirala Usmerjevalna skupina – evalvacijski postopki za raziskovalne projekte, prehod na institucionalno evalvacijo ter vstopni pogoji in bibliometrika. Predlogi rešitev bodo predstavljeni na aprilskih sejah organov ARRS. Prof. dr. Györkös je poudaril poseben pomen javnih posvetov, ki Usmerjevalni skupini podajajo dragocen vpogled v razmišljanja in problematiko bodisi glede na usmerjenost, v primeru današnjega posveta aplikativnost raziskav, bodisi glede na specifike, ki izhajajo iz posameznih znanstvenih ved.

Akad. prof. dr. Igor Emri, predsednik Znanstvenega sveta za Tehniko in inženirstvo pri evropskem združenju Science Europe in predsednik Znanstvenega sveta za tehniko pri ARRS je uvodoma poudaril aktivno vlogo ARRS pri delovanju Science Europe od njene ustanovitve leta 2011. Tudi Science Europe, evropsko združenje s preko 50 agencijami članicami, se intenzivno posveča razvoju t.i. modela inovacijskih skupnosti in kriterijev za učinkovitejše povezovanje aplikativno usmerjenih raziskav in gospodarstva. Poudaril je, da so temeljne raziskave izjemnega pomena, saj je premikanje mej znanja glavna naloga raziskovanja. Na znanju temelječe inovacije temeljijo na novem znanju in zahtevajo med-disciplinarno in med-sektorsko povezovanje. V zaključku je poudaril, da si moramo najprej postaviti dolgoročne, strateške cilje, šele nato lahko definiramo instrumente.

Prof. dr. Stanko Strmčnik je v imenu IAS predstavil obsežno analizo evalvacijskega sistema ARRS s stališča tehniških ved in predloge, ki jih je oblikovala IAS. Poudaril je, da je potrebno merila in ocenjevalni postopek prilagoditi na način, da bo spodbujen interes raziskovalcev za prenos znanja. Kot je povedal prof. dr. Strmčnik, je raziskovalna odličnost nujni pogoj za prenos znanja; po prepričanju IAS je bistvo tehnike kreacija novih pristopov, rešitev, proizvodov. Na področju tehnike potrebujemo drugačen način razmišljanja in delovanja – raziskave morajo potekati v skupinah, kjer združujejo raziskovalce, podjetnike, pravnike, tržnike. V tem pogledu se IAS pridružuje ideji Science Europe in podpira uvedbo sistema inovacijskih skupnosti.

V razpravi, ki je sledila so udeleženci poudarili predvsem manjkajoči član v sistemu, polno delujočo Tehnološko agencijo, ki naj opredeli kriterije za prenos znanj in uporabnost raziskav. Mnogi razpravljavci so omenjali uspešne mehanizme iz preteklosti, ki trenutno v sistemu močno manjkajo (na primer, mladi raziskovalci v gospodarstvu, voucher-ji ipd.). Druge pobude iz razprave lahko strnimo v naslednjih segmentih:

• potrebna je temeljitejša evalvacija po zaključku raziskovalnih projektov ter diseminacija rezultatov različnim deležnikom, predvsem podjetjem;
• potrebno je sprožiti kroženje ljudi – med disciplinami raziskovanja in med sektorji ter
• okrepiti instrumente za izvajanje in doseganje ciljev Strategije pametne specializacije (vzpostavitev vozlišč).