Razpisi in pozivi
      

Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in - Ministrstvo za gospodarstvo, - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, - Ministrstvo za finance, - Ministrstvo za kulturo, - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, - Ministrstvo za notranje zadeve, - Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, - Ministrstvo za pravosodje, - Ministrstvo za promet, - Ministrstvo za zdravje, - Ministrstvo za informacijsko družbo, - Služba Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj, - Služba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve, - Državni zbor Republike Slovenije, - Urad Vlade za informiranje, - Urad Republike Slovenije za mladino, - Urad Vlade Republike Slovenije za enake možnosti. na podlagi Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2004 in 2005 (Ur.l. RS, št.: 130/03), 12 in 14. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Ur. list RS, št. 96/02), ter na podlagi 11. člena Pravilnika o pogojih in postopkih izbora in financiranja mrežnih raziskovalno-razvojnih programov v okviru Ciljnega raziskovalnega programa za podporo strateškega razvoja Slovenije na posameznih področjih javnega interesa (Ur. List RS št. 46/01), v nadaljevanju »Pravilnik« objavljajo
 

Javni razpis za izbiro raziskovalno-razvojnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2001-2006« v letu 2004
 

I. Ime in sedež naročnikov, uporabnikov proračunskih sredstev:

  • Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Trg OF 13, 1000 Ljubljana
  • Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
  • Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana
  • Ministrstvo za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana - Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana
  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 56-58, 1000 Ljubljana
  • Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova 2, 1000 Ljubljana
  • Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Dunajska 48, 1000 Ljubljana
  • Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana - Ministrstvo za promet, Langusova 4, 1000 Ljubljana
  • Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana
  • Ministrstvo za informacijsko družbo, Tržaška 21, 1000 Ljubljana
  • Služba Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana
  • Služba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve, Šubičeva 11, 1000 Ljubljana
  • Državni zbor Republike Slovenije, Šubičeva 4, 1000 Ljubljana
  • Urad Vlade za informiranje, Tržaška 21, 1000 Ljubljana
  • Urad Republike Slovenije za mladino, Štefanova 1, 1000 Ljubljana
  • Urad Vlade Republike Slovenije za enake možnosti, Tržaška 19/a, 1000 Ljubljana
     

II. Predmet razpisa

Predmet razpisa je:

  1. Izbira projektov za prednostne raziskovalne tematike Ciljnega raziskovalnega programa (v nadaljevanju: CRP) »Konkurenčnost Slovenije 2001-2006« v letu 2004 na naslednjih težiščih CRP:

težišče 1 - KONKURENČNOST GOSPODARSTVA

težišče 2 - UČINKOVITOST DRŽAVE IN RAZVOJ DEMOKRACIJE

težišče 3 - ČLOVEŠKI VIRI IN SOCIALNA KOHEZIVNOST

težišče 4 - GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA

težišče 5 - URAVNOTEŽEN REGIONALNI IN PROSTORSKI RAZVOJ TER RAZVOJNA VLOGA OKOLJA

težišče 6 - CELOSTNI RAZVOJ NA PODROČJU VARNOSTI ŽIVIL, ZDRAVE PREHRANE TER PODEŽELJA

težišče 7 - MEDNARODNI ODNOSI IN NACIONALNA VARNOST

težišče 8 - NARODNA IDENTITETA, PLURALNOST IN MEDNARODNE INTEGRACIJE

težišče 9 - INFORMACIJSKA DRUŽBA (ID)

2. Izbira podpornih projektov za več težišč CRP »Konkurenčnost Slovenije 2001-2006« ali za vključevanje v mednarodne raziskave v letu 2004– težišče 0
 

III. Razpisane teme

Prednostne raziskovalne teme, katerih podlago in okvir predstavljajo Izhodišča Ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2001-2006«, so navedene po težiščih in po področjih znotraj posameznega težišča. Podrobnejši opisi težišč in posameznih tem so podani v razpisni dokumentaciji. Pri širših temah je možna tudi delna prijava (na eno ali nekaj alinej), vendar bodo imele prednost pri izboru širše naravnane, multidisciplinarne in medinstitucionalne prijave.

Težišče 1- KONKURENČNOST GOSPODARSTVA

T1/1.tema: Politike za spodbujanje vzdržne gospodarske rasti in razvoja

- področje: ekonomska in razvojna politika

Namen teme je prispevati k oblikovanju in evalvaciji politik, ki bodo ciljno usmerjene predvsem k zagotavljanju ustrezne stopnje gospodarske rasti in razvoja s spodbujanjem dejavnikov, ki jih je opredelila SGRS kot prioritete razvoja. Raziskovanje naj zajame predvsem naslednje:

  • analiza javno-finančnih odhodkov po namenu – COFOG – z vidika konkurenčnosti gospodarstva in razvojnih prioritet države;
  • ustreznost davčnega sistema z vidika konkurenčnosti gospodarstva, spodbujanja delovne aktivnosti in demografske strukture;
  • možnosti in mehanizmi za vodenje makroekonomskih politik v razmerah vključitve Slovenije v EMU (Evropsko monetarno unijo);
  • spremljanje učinkov in usmerjanje politike uravnoteženega razvoja ter razvoj monitoringa na področjih posameznih politik;
  • spremljanje nacionalne konkurenčnosti in konkurenčnosti po dejavnostih; opredelitev možnih načinov za določanje prednostnih razvojnih področij v vertikalnem ali horizontalnem smislu in predlog prioritetnih področij;

T1/2.tema: Empirična orodja za oblikovanje in monitoring razvojnih politik

- področje: ekonomska in razvojna politika

Namen raziskovanja v okviru teme je z razvojem in uporabo novih metodoloških orodij povečati usposobljenost nosilcev politik za njihovo oblikovanje in za spremljanje njihovih učinkov s pomočjo sodobnih metod. Raziskovanje naj zajame predvsem naslednje:

  • ocenjevanje proizvodne vrzeli ter uporaba ocene za ugotavljanje strukturne javnofinančne pozicije, napovedovanje inflacije in ugotavljanje obratov v gospodarksem ciklu;
  • oblikovanje enotnega mesečnega indeksa vodilnih indikatorjev gospodarske konjunkture za Slovenijo;
  • napovedovanje gospodarskih gibanj s faktorsko metodo;
  • napovedovanje gospodarskih gibanj z nelinearnim napovednim modelom;
  • spremljanje izvajanja nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa z vidika ustreznosti izbranih prioritet in doseganja postavljenih ciljev, vključno s predlogi za morebitno prilagoditev prioritet, ciljev ali kazalnikov spremljanja;
  • analiza sistema indikatorjev in razširitev javnega informacijskega sistema za spremljanje uresničevanja strateških ciljev (predstavitev razvojnih dosežkov in zaostankov, osredotočenje na ključna vprašanja, povezava med ukrepi in učinki) ter za podporo razpravam o strategiji (podatkovna in interpretacijska podlaga; spremljanje, sintetiziranje in predstavljanje stališč; določanje ciljev na osnovi družbenih preferenc, ugotovljenih zaostankov in ocene realno dosegljivega);
  • učinkovitost državnih pomoči in drugih državno financiranih razvojnih programov;
  • slovenski podjetniški observatorij in vključitev v projekt GEM;
  • oblikovanje modela za spremljanje konkurenčnosti zaokroženih turističnih območij in vpliv na zaposlovanje.

T1/3: tema: Investicije v Sloveniji za obdobje 2007-2013

- področje: ekonomska politika in konkurenčnost gospodarstva

Namen teme je ocena realnih investicijskih zmožnosti (z vidika globalnega obsega virov in pripravljenosti projektov za izvedbo) za programsko obdobje naslednje finančne perspektive 2007-2013, upoštevaje dolgoročne razvojne načrte. Raziskava naj bi se osredotočila predvsem na naslednje:

  • ocena razpoložljivih virov in možnosti zadolževanja za financiranje javnih in zasebnih investicij v prometno, okoljsko in drugo infrastrukturo, ekološki in stanovanjski sklad ter stroje in opremo (osnovna sredstva) v zasebnem in javnem sektorju glede na pričakovana gibanja gospodarskega razvoja in celotni makroekonomski okvir 2007-2013;
  • ocena izvedljivosti (z vidika financiranja) in razvojne učinkovitosti investicij, predvidenih v obstoječih razvojnih dokumentih na državni in lokalni oziroma regionalni ravni kot strokovna podlaga za pripravo državnega razvojnega programa za obdobje 2007-2013;
  • predlog ključnih investicijskih projektov po posameznih področjih in ocena učinkov na doseganje razvojnih ciljev;
  • predstavitev podpornih ukrepov (planiranje, cene infrastrukturnih in ostalih državnih storitev, prestrukturiranje javnih gospodarskih služb, javno-zasebno partnerstvo;

T1/4. tema: Institucionalni okviri in prestrukturiranje gospodarstva

- področje: ekonomska politika in konkurenčnost gospodarstva

Namen teme je prispevati k oblikovanju in evalvaciji potrebnih aktivnosti države in podjetniškega sektorja za hitrejše prestrukturiranje gospodarstva v smeri večje mednarodne konkurenčnosti in povečevanja dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Raziskovanje naj zajame predvsem naslednje:

  • vpliv lastniške strukture in načina "corporate governance" (v povezavi z institucionalnimi posebnostmi) na konkurenčnost in rezultate podjetij ter mehanizmi za spodbujanje "zaželenih" sprememb v upravljanju in lastništvu podjetij;
  • "spillover" učinki neposrednih tujih investicij in mehanizmi za spodbujanje njihovih pozitivnih vplivov;
  • analiza obstoječih administrativnih in regulatornih omejitev za konkurenco oziroma prosto gospodarsko dejavnost z vidika njihove upravičenosti in njihovih stroškov za konkurenčnost gospodarstva;
  • razvoj metodologije za vrednotenje učinkov zakonodajnih in drugih administrativnih rešitev na prosto gospodarsko pobudo in na konkurenčnost gospodarstva.

T1/5.tema: Konkurenčnost finančnega sistema

- področje: finančni sistem

Namen raziskave je določiti osnovne parametre konkurenčnosti finančnega sektorja (banke in drugi finančni posredniki, zavarovalnice, trg kapitala) v Sloveniji.

Cilj:

  • omogočiti oblikovanje osnovnih smernic njegovega nadaljnjega razvoja ter oblikovati ukrepe ekonomskih politik, ki bodo ciljno usmerjene k izboljševanju posameznih parametrov konkurenčnosti.

T1/6.tema: Institucionalna organiziranost trga dela

- področje: trg dela

Namen teme je oceniti ustreznost institucionalnih rešitev na trgu dela v Sloveniji in prispevati k učinkovitejšemu vključevanju v evropske reformne procese na trgu dela in v politiki zaposlovanja.

Cilji:

  • primerjalno oceniti stopnjo fleksibilnosti trga dela v Sloveniji z vidika mednarodne konkurenčnosti gospodarstva ter spodbujanja zaposlovanja;
  • ugotoviti največje regulatorne in administrativne ovire za fleksibilnost trga dela in zaposlovanje vključno s tistimi, ki izhajajo iz davčnega sistema in sistema socialnih transferov, ter predlagati ustrezne ukrepe oziroma institucionalne rešitve.

T1/7.tema: Delo in zaposlovanje na črno v RS in vpliv na konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva

- področje: trg dela, človeški viri

Namen raziskave je obdelati tematiko z ugotavljanjem obsega in vrst pojava (tudi npr. po sektorjih gospodarstva) kot podlaga za nadaljnje ukrepanje na področju preprečevanja dela in zaposlovanja na črno.

  • Cilj: omogočiti oblikovanje osnovnih smernic nadaljnjega preprečevanja dela in zaposlovanja na črno z odpravljanjem vzrokov za njun nastanek.

Težišče 2 – Učinkovitost države in razvoj demokracije

T2/1.tema: Merjenje učinkovitosti javne uprave

- področje: javna uprava

Namen teme je oblikovati in aplicirati metode za merjenje učinkovitosti javne uprave pri vodenju politik in doseganju ciljev ter uporaba ugotovitev teh metod pri oblikovanju državnega proračuna. Upoštevaje že opravljeno delo na področju naj bi bil rezultat projekta (projektov) v okviru te teme naslednji:

  • predlog in pilotski izračun merljivih kazalnikov uspešnosti za organe in organizacijske enote državne uprave;
  • predlog in ustrezne institucionalne rešitve, s katerimi bi formalizirali postavljanje ciljev in ga uporabili kot kriterij pri razdeljevanju proračunskih sredstev in ocenjevanju uspešnosti predstojnikov;
  • model spremljanja in ocenjevanja učinkov ukrepov za zmanjševanje administrativnih ovir in učinkovito upravo, zlasti v odnosu do gospodarstva.

T2/2.tema: Informacijska podpora sodelovanju prebivalcev v javnih zadevah na lokalni ravni

- področje: javna in državna uprava

Namen teme je izkoristiti prednosti informacijske tehnologije pri vključevanju prebivalcev pri procesih odločanja v samoupravnih lokalnih skupnostih

Cilj raziskave je:

  • da na podlagi že izdelanih analiz vsebin in oblik participacije občanov odgovori na vprašanje, kako izkoristiti informacijsko tehnologijo v procesih odločanja na lokalni ravni.

T2/3. tema: Percepcija korupcije pri nosilcih javnih funkcij v lokalnih skupnostih

- področje: javna in državna uprava

Z navedeno temo, bi želeli pridobiti odgovore na naslednja vprašanja:

  • katera ravnanja nosilcev javnih funkcij v lokalnih skupnostih pomenijo koruptivna dejanja;
  • v katerih primerih se pojavljajo;
  • ali jih nosilci javnih funkcij prepoznavajo in vrednotijo kot koruptivna dejanja;
  • s kakšnimi ukrepi jih je mogoče sistemsko omejiti oziroma onemogočiti.

T2/4.tema: Celovita analiza pravnega in ekonomskega okvira za delo nevladnih organizacij

- področje: razvoj demokracije

Namen raziskave je zagotoviti analitično podporo izvajanju vladnih politik za sodelovanje z nevladnimi organizacijami.

Njeni raziskovalni cilji so:

  • opredelitev pojma nevladne organizacije v luči mednarodnih primerjav;
  • objektivna mednarodna primerjava položaja NVO v Sloveniji;
  • analiza vzrokov zatečenega stanja (slabosti in primerov dobre prakse) v Sloveniji (analiza ekonomskih in pravnih instrumentov);
  • analiza potreb na ravni nevladnih organizacij, ciljnih skupin ter državnih organov in organov lokalne samouprave;
  • opredelitev ciljev na področju razvoja nevladnih organizacij, s katerimi bo zagotovljen mednarodno primerljiv pravni in ekonomski okvir za delo in razvoj NVO;
  • opredelitev pravnih in ekonomskih instrumentov glede na zastavljene cilje.

T2/5.tema: Odnosi z javnostmi v Državnem zboru RS v pogojih članstva v EU

- področje: razvoj demokracije

Nagle družbene, tehnološke in tudi politične spremembe vnašajo drugačne pristope in načine medsebojnega (so)delovanja med različnimi organizacijami – tako na državni kot civilno-družbeni ravni. Vse pomembnejšo vlogo tako pridobivajo tudi načrtovani in strokovno podprti odnosi organizacij z njihovim okoljem oziroma javnostmi.

Cilji:

  • analizirati in ovrednotiti načine in poti podajanja informacij, komuniciranja Državnega zbora z: (i) mediji, (ii) notranjim okoljem – odnosi Državnega zbora z zaposlenimi, (iii) zunanjim okoljem – odnosi Državnega zbora z različnimi zunanjimi javnostmi (npr. z drugimi državnimi organizacijami, z interesnimi skupinami, s političnimi strankami, z zainteresiranimi državljani), (iv) z evropskimi institucijami; (v) odnosi z javnostmi z vidika uresničevanja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja;
  • opredeliti vlogo Državnega zbora pri osveščanju in izobraževanju državljanov za njihovo aktivno vlogo v procesih političnega odločanja (»aktivno državljanstvo«);
  • definirati temeljne sestavine strategije odnosov z javnostmi v Državnem zboru s posebnim poudarkom na organizacijski in vsebinski shemi odnosov z javnostmi na področju evropskih zadev;
  • prikaz organizacije in vsebinske zasnove odnosov z javnostmi v nekaterih drugih nacionalnih parlamentih.

T2/6.tema: Priprava teoretičnih in primerjalno - pravnih izhodišč za reformo Kazenskega zakonika

- področje: Pravosodje in kazensko procesno pravo

Namen raziskave je, upoštevajoč dosedanje sporadične in parcialne spremembe Kazenskega zakonika ter pričakovani nadaljnji razvoja kazenskega materialnega prava, predvsem v okviru Evropske unije, širša teoretična in primerjalno-pravna analiza, ki bo podlaga za sistemsko spremembo Kazenskega zakonika.

Težišče 3 – Človeški viri

T3/1.tema: Šolska uspešnost kot dejavnik socialne uspešnosti – uresničevanje evropskih razvojnih usmeritev

- področje: izobraževanje

Namen raziskave je celovita obravnava povezave med šolsko in socialno uspešnostjo z različnih vidikov:

  1. Vpliv psiholoških in socioloških dejavnikov na šolsko uspešnost

Cilji:

  • analizirati vpliv (psiholoških, socioloških) dejavnikov na šolsko uspešnost in na podlagi ugotovitev izoblikovati smernice za okoljsko kompenzacijo (v družini in v šoli) ter specifično diferencialno obravnavo pri učencih z nizkimi učnimi dosežki;
  • opredeliti odnos med socialnim kapitalom in šolsko uspešnostjo ter ugotoviti, kako lahko šola(nje) prispeva h krepitvi socialnega kapitala na individualni in sistemski ravni.
  1. Socialna klima na šoli

Cilji:

  • priprava izhodišč za vzgojni koncept šole;
  • razvoj strategij za preventivno delo in oblikovanje pozitivne socialne klime glede pojavnosti nasilja in drog na šolah ;
  • analiza učinkovitih metod evalvacije preventivnih programov.
  1. Obremenjenost otrok v šoli

Cilji:

  • analiza metodologije in kriterije za merjenje obremenjenosti, ki jih uporabljajo razvite evropske države;
  • izdelava in aplikacija mednarodno primerljivega instrumentarija (kriterijev) merjenja obremenjenosti pri nas.

T3/2.tema: Naložbe v izobrazbeni kapital

- področje: človeški viri, izobraževanje in usposabljanje

Namen raziskave je prispevati k oblikovanju in evalvaciji politik na področju izobraževanja in stalnega razvoja sposobnosti delovne sile.

Cilji:

  • oceniti družbeno donosnost naložb v izobraževanje v Sloveniji (v primerjavi z drugimi naložbami in drugimi državami);
  • predlagati spremembe v izobraževalnem sistemu, ki bi pomenile učinkovitejše financiranje zasebnih naložb posameznikov v izobraževanje (vključno s šolninami, finančnimi pomočmi za študente in spodbudami za učitelje) ter hkrati večjo skladnost med javnimi in zasebnimi naložbami v izobraževanje z vidika povpraševanja po delovni sili oziroma konkurenčnosti gospodarstva.

T3/3.tema: Vloga in položaj jezikov v kurikulu slovenskih šol z vidika evropskih usmeritev

- področje: človeški viri, izobraževanje in usposabljanje

Cilji:

  • proučiti oblike in načine jezikovnega komuniciranja (predvsem glede razvoja poimenovalne in upovedovalne zmožnosti) učencev in učenk v slovenščini med osnovnošolskim in srednješolskim izobraževanjem;
  • proučiti vlogo jezika in medkulturne komunikacije v izobraževanju (za potrebe evropske mobilnosti na trgu znanja in dela);
  • proučiti problematiko zgodnjega učenja / poučevanja jezikov in proučitev nadaljnjih strategij vključevanja zgodnjega učenja jezikov v kurikule;
  • izdelati deskriptorje evropskih ravni jezikovne in medkulturne komunikacije;
  • percepcija kulturne in jezikovne raznolikosti v obmejnih regijah;
  • izdelati strokovno izrazje (pojmovnik) s področja vzgoje in izobraževanja v jezikih narodnih skupnosti (italijanščini in madžarščini);
  • pregled stanja tujejezikovnega učenja in poučevanja na Slovenskem z vidika evropskih usmeritev in predlogi nadaljnje konceptualizacije poučevanja tujih jezikov.

T3/4. tema: Razvoj koncepta regionalnih / lokalnih centrov vseživljenjskega učenja (IKT podprte, v okolje odprte točke)

- področje: človeški viri, izobraževanje

Cilji:

  • analizirati delo obstoječih organizacijskih struktur, ki obstajajo v regiji / lokalni ravni in izdelati mednarodno primerjavo s strukturami v državah, ki so bile nadpovprečno uspešne pri izvajanju koncepta vseživljenskega učenja na regionalni ravni,
  • pripraviti predloge strateških ukrepov in razvojnih programov (npr. razvijanje posebnih sposobnosti in talentov odraslih ter oblikovanje kompenzacijskih strategij) na področju človeških virov v regionalnih razvojnih programih (visokošolska središča, centri vseživljenjskega učenja)

T3/5.tema: Potencialni odliv kakovostnih človeških virov iz Slovenije – obseg, dejavniki in perspektive z vidika vključitve v EU

- področje: človeški viri, izobraževanje, raziskovalno razvojna dejavnost

Namen raziskave je proučiti obseg in dejavnike potencialnega odliva človeških virov iz slovenske RRD (bega možganov med raziskovalci) v tujino in druge dejavnosti v Sloveniji ob vstopu v EU ter primerjava s stanjem sredi 90. let.

Cilji:

  • analizirati razmere v RRD na podlagi zaznav raziskovalcev, značilnosti raziskovalcev, njihovi motivi in vrednote ter sedanja meddržavna strokovna mobilnost (2004 in primerjava z 1995)
  • analizirati potencialno meddržavno mobilnost raziskovalcev in potencialno emigracijo – obseg in dejavniki (2004 in primerjava z 1995)
  • analizirati potencialno mobilnost raziskovalcev znotraj države in potencialni odliv v druge dejavnosti v državi – obseg in dejavniki (2004 in primerjava z 1995)
  • analizirati verjetnost vztrajanja raziskovalcev v znanosti (2004 in primerjava z 1995)
  • opredeliti položaj žensk v RRD – posebnosti glede na moške glede mobilnosti, potencialnega odhoda v tujino ali v druge dejavnosti v državi, glede verjetnosti vztrajanja v znanosti (2004 in primerjava z 1995)

T3/6.tema: Prikriti kurikulum

- področje: izobraževanje

Namen raziskovanja je analiza dnevne rutine v vrtcih in prvih razredih osnovnih šol.

Cilji:

  • analiza dnevne rutine v vrtcih in prvih razredih osnovnih šol;
  • konceptualizacija in izdelava strategij dela v vrtcih in prvih razredih osnovnih šol povezanih z dnevno rutino.

T3/7.tema: Izobraževanje učiteljev za novo vlogo v družbi znanja

- področje: izobraževanje

Namen raziskovanja te tematike je analiza izobraževanja učiteljev za novo vlogo v družbi znanja.

Cilji:

  • izdelava mednarodnih primerjav izobraževanja učiteljev v Sloveniji in razvitih evropskih državah ter kompetenc, ki jih zahteva nova vloga učiteljev;
  • pregled in analiza stanja vključenosti evropskih vsebin v programih izobraževanja učiteljev ter priprava predlogov za dopolnitev izobraževanja;
  • priprava koncepta izobraževanja ravnateljev.

T3/8.tema: (Re)konceptualizacija načina financiranja izobraževalnih institucij in vključevanje evropskih usmeritev

- področje: izobraževanje

Namen raziskave je evalviranje in dograjevanje sistema javnega financiranja šolstva.

Cilji:

  • priprava analiz ustreznosti faktorjev študijskih skupin in razvrstitve študijskih področij in podpodročij za financiranje univerz in samostojnih koncesioniranih visokošolskih zavodov;
  • priprava predloga novega načina financiranja (poklicnih, strokovnih in višjih strokovnih) šol v skladu s programskimi spremembami in s ciljem povečanja avtonomije šol.

T3/9. tema: Evalvacija šolskega prostora

- področje: izobraževanje

Namen raziskave je evalvirati ustreznost institucionalne ureditve na področju graditve in opremljanja osnovnih in srednjih šol.

Cilji:

  • ugotoviti, v kolikšni meri šolske zgradbe v Sloveniji in njihovo okolje ustrezajo uporabnikom šolskih stavb;
  • ugotoviti, v kolikšni meri se navodila za šole na tem področju tudi izvajajo v praksi;
  • ugotoviti, kakšno naj bo oblikovanje šolskih stavb, da bodo ustrezale izzivom bodočnosti (razvoj pedagoške stroke, informacijske in učne tehnologije, varnost, vpetost šole v okolje, finance itd.)

T3/10.tema: Spodbujanje konkurenčnosti slovenskega športa

- področje: šport

Namen raziskave je ugotoviti s katerimi izboljšavami na področju upravljanja športa je možno povečati konkurenčnost športa v Sloveniji, Evropi in svetu.

Cilji:

  • ugotoviti značilnosti slovenskega športnega trga; ugotoviti, v kolikšni meri in kako upravljanje s človeškimi viri v športu omogoča konkurenčnost športa; ugotoviti, v kolikšni meri in kateri sistemski ukrepi države zagotavljajo konkurenčnost športa; ugotoviti katere izboljšave in novosti uvesti, da bo slovenski šport konkurenčen tudi v bodoče.

T3/11.tema: Novi trendi v starševstvu in implikacije za družinsko politiko v Sloveniji

- področje: socialni razvoj

Cilji:

  • analiza očetovstva ter predlogi za izboljšave družinske politike na področju usklajevanja dela in družine (očetovski dopust, družinam prijazna delovna mesta);
  • ugotoviti rodnostno vedenje med visoko izobraženim prebivalstvom v Sloveniji;
  • analiza družinskega nasilja v Sloveniji in predlogi preventive.

T3/12.tema: Razvoj in nadgradnja sistema upravljanja in spremljanja nalezljivih bolezni ter evalvacije učinkovitosti cepljenj v RS

- področje: zdravje

Namen raziskave je razviti model informacijske podpore in postavitev nadgradnje sistema spremljanja nalezljivih bolezni in preventivnih programov, ki bo zagotovil racionalnost, fleksibilnost, učinkovitost, pravočasnost in popolnost pridobljenih podatkov, kot to določajo evropski standardi. Slovenija je dolžna z vstopom v Evropsko unijo vzpostaviti enovit sistem sistematičnega in mednarodno primerljivega spremljanja nalezljivih bolezni, vstop pa predstavlja tudi večjo odgovornost v smislu odzivnosti v zvezi z nevarnostjo tveganja za terorizem z biološkimi agensi.

Cilji:

  • razvoj modela informacijske podpore za učinkovit sistem upravljanja in spremljanja epidemiologije nalezljivih bolezni;
  • redefiniranje doktrine na področju epidemiološkega spremljanja, obvladovanja nalezljivih bolezni ter mikrobiološke diagnostike v povezavi z oblikovanjem dolgoročne strategije varstva prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi s preprečevanjem in obvladovanjem nalezljivih bolezni,
  • definiranje strategije spremljanja preventivnih programov, vključno s programi cepljenja, presejanja, izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja ter eliminacijo oziroma izkoreninjenje nekaterih nalezljivih bolezni;
  • prenos mednarodno primerljivih epidemioloških metod, informacijskih tehnologij in drugih orodij integracije jna področju epidemiološkega spremljanja, obvladovanja in mikrobiološke diagnostike nalezljivih bolezni v širše informacijsko okolje.

T3/13.tema: Spodbujanje prostovoljnega dela z mladimi

- področje: človeški viri, družbena kohezivnost, šport

Glavni namen raziskovanja je razviti in postaviti napreden sistem za spodbujanje prostovoljnega dela mladih na področju športa, kulture, zdravstva, sociale, turizma, itd.

Cilji:

  • preučiti značilnosti prostovoljnega dela z vidika "step up" pristopa, stališča motivov, vrednot, pričakovanj, dinamike razvoja in ciljnih skupin,
  • predlagati ustrezne sistemske rešitve za spodbujanje prostovoljnega dela, vključno z usposabljanjem prostovoljcev.

Težišče 4 – GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA

T4/1.tema: Prostorsko umeščanje železniške proge na evropskem prometnem koridorju skozi Slovenijo

- področje: promet

Namen raziskave je določiti in ovrednotiti glavne okvirne koridorje poteka hitre proge čez ozemlje Slovenije. V tem okviru so pomembne možne vstopne točke hitre proge v Slovenijo na meji z Italijo, potek proge čez ozemlje Slovenije in izstopne točke hitre proge na meji s Hrvaško, Madžarsko ali/in Avstrijo. Naloga naj posamezne alternative poteka hitre proge ovrednoti z gospodarsko razvojnega, gradbeno tehničnega, prostorskega, okoljskega in socialnega vidika. Pri vrednotenju posameznih variant naj se za okvir vzame širši mednarodni okvir in interese Slovenije v njem in ne le prostor Slovenije brez mednarodnih povezav.

Neposredni cilji so:

  • oblikovati strokovno osnovo za odločanje o upravičenosti, potrebnosti in sprejemljivosti železniške proge za visoke hitrosti ali železniške proge za višje hitrosti;
  • podati metodološka priporočila za izdelavo študij presoje vplivov na prostor/okolje (za infrastrukturne posege);
  • oblikovati strokovno osnovo za vzpostavitev metode presoje vpliva RRP na prostor s ciljem zagotoviti optimalen razvoj regij ob upoštevanju prostorskih možnosti razvoja regij.

T4/2.tema: Zasnova topografsko-hidrografskega informacijskega sistema za spremljanje priobalnega pasu ter obalne črte Slovenskega morja

- področje: promet

Namen je raziskati potencialne in obstoječe interese v priobalnem pasu in na obalni črti.

Cilji:

  • zasnova topografsko-hidrografskega informacijskega sistema za področje kopenskega in morskega priobalnega pasu ter obalne črte slovenskega morja; đ
  • izdelava testnega vzorca informacijskega sistema na osnovi obstoječih in predlaganih novih podatkov, katerih lastniki so (ali bodo) ustrezna resorna ministrstva.

T4/3.tema: Idejna zasnova ITS v cestnem prometu

- področje: promet

Sistemska zasnova ITS (Inteligentnih transportnih sistemov) obsega tehnološke, organizacijske, pravne in socialne vidike.

Cilj projekta je:

  • ustvariti predpogoje za proceduralno in tehnično skladnost (interoperabilnost) ITS sistemov v RS in v skladu z navodili in smernicami EU (KAREN / FRAME).

Težišče 5 – URAVNOTEŽEN REGIONALNI IN PROSTORSKI RAZVOJ TER RAZVOJNA VLOGA OKOLJA

T5/1.tema: Regionalna raven (samo)upravljanja z vidika učinkovitosti javnih storitev in učinkovitosti javnega financiranja

- področje: prostorski razvoj, regionalni razvoj

Namen teme je razpravam o ustanavljanju pokrajin dodati doslej odsotni vidik koristi in stroškov regionalizacije, predvsem z vidika organizacije državnih funkcij na ravni pokrajin in z vidika racionalizacije lokalnih funkcij, ki so zadeva več občin. Ob tem naj bi upoštevala predvsem merilo spremenjene dostopnosti do javnih funkcij z vidika usmeritev Strategije prostorskega razvoja Slovenije.

Cilji:

  • podati jasen vpogled v koristi in stroške regionalizacije;
  • ugotoviti relevantnost evropskih izkušenj na tem področju in koliko so bile te upoštevane v predlogih slovenskih regionalizacij.

T5/2. tema: Razvoj orodij za oblikovanje in spremljanje politike regionalnega razvoja

- področje: prostorski razvoj, regionalni razvoj

Namen teme je, da z razvojem in uporabo novih metodoloških orodij ponudi analitične osnove za oblikovanje in spremljanje politike regionalnega razvoja ter s tem prispeva k oblikovanju regionalno in prostorsko skladnega razvoja. Cilji: - nadgradnja sinteznega indeksa razvojne ogroženosti s povezavo in nadgradnjo že opravljenih raziskav na področju indikatorjev regionalnega razvoja; - metodologija za pripravo nove generacije regionalnih razvojnih programov za programsko obdobje 2007-2013 s posebnim poudarkom na integraciji razvojnega načrtovanja in prostorskega načrtovanja in varstva okolja; - oblikovanje kazalcev »samovzdržnosti« regije ter ocena regij glede na te kazalce, v medsebojni medregionalni in mednarodni primerjavi.

T5/3: Določitev primerjalnih prednosti območja Alpe-Jadran v širšem evropskem prostoru

- področje: prostorski razvoj, regionalni razvoj

Namen teme je prispevati k oblikovanju in evalvaciji potrebnih aktivnosti države v smeri intenzivnejšega sodelovanja obmejnih regij v obdobju 2007-2013 in večje mednarodne konkurenčnosti države, izoblikovanju jasne vizije države, kaj lahko takšno geografsko območje ponudi svojemu okolju in učinkovitejši ciljni usmerjenosti omejenih razvojnih sredstev države v ključne projekte.

Cilji:

  • analiza socialnih, ekonomskih, tehnoloških, okoljskih trendov za vsako obmejno regijo posebej in makroregijo v celoti;
  • opredelitev in analiza razvojnih prioritet obmejnih regij v Italiji, v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem ;
  • na osnovi prioritet vsebinsko opredeliti in kvantificirati cilje, določiti dolgoročne usmeritve za dosego ciljev ter opredeliti konkretna področja oziroma projekte sodelovanja v makroregiji.

T5/4.tema: Razvojna vloga zemljiške politike

- področje: prostorski razvoj, regionalni razvoj

Namen teme je postaviti most med Strategijo prostorskega razvoja in drugimi razvojnimi dokumenti ter politikami. Doseganje prostorskih ciljev, potrebnih z razvojnega vidika, bo možno le ob pospešenem izboljšanju sistema urejanja prostora tako z upravno-urbanističnimi kot tudi s finančno-stimulativnimi inštrumenti, sistemom javnega odločanja v državi, regijah in občinah, torej od informacijskih podlag do regulativnih procedur ter pravnega in upravnega reda, administrativne sposobnosti in medresorske koordinacije.

Cilji:

  • identificirati področja, na katere bi se morala država prioritetno osredotočiti;
  • preučitev pogojev za razvoj partnerstva med zasebnim in javnim sektorjem pri opremljanju zemljišč;
  • razvoj računalniško podprtih modelov za strateško načrtovanje infrastrukturnih omrežij v okvirih prostorskih strategij razvoja;
  • način implementacije SPRS z vidika sektorskih ciljev in sektorskih razvojnih dokumentov;
  • razvoj upravnih in finančnih inštrumentov v podporo ukrepom zemljiške politike (in npr. povečanju administrativne usposobljenosti…).

T5/5. tema: Razvojna vloga stanovanjske politike

- področje: prostorski razvoj

Namen raziskovanja v okviru navedene teme je prispevati k povečanju obsega ponudbe vseh vrst stanovanj, predvsem pa povečanje ponudbe najemnih stanovanj ter primernih zemljišč za stanovanjsko gradnjo ob hkratnem povečanju dviga kvalitete teh stanovanj z določitvijo kriterijev dobre gradbene prakse na področju tehnične kakovosti stanovanjske gradnje, ki bodo projektantom in gradbenikom služili pri doseganju meril tehnične kakovosti stanovanjskih stavb.

Cilji:

  • opredeliti področja in ukrepe, na katere bi se morala država prioritetno osredotočiti;
  • oblikovati raziskovalne podlage za strategijo gradnje stanovanj do leta 2020;
  • opredeliti možne spodbude za popestritev ponudbe stanovanj; - razviti znak kakovosti v graditeljstvu – tehnična kakovost stanovanjskih stavb, nagrajevanje najboljših primerov.

T5/6. tema: Prostorska zakonodaja, prostorsko načrtovanje in usmerjanje prostorskega razvoja

- področje: prostorski razvoj

Namen raziskovanja v okviru te teme je izdelava interdisciplinarne podpore za doseganje želenega stanja v prostoru, ki omogoča konkurenčnost države in kvalitetno bivanje ter zagotavlja policentrični razvoj omrežja mest in drugih naselij oziroma revitalizacijo urbanih območij, infrastrukturno opremljenost prostora, vzdržen razvoj podeželskega prostora ter ohranjanje in ustrezen razvoj virov in območij naravnih in kulturnih vrednot.

Cilji:

  • predvideti ukrepe za razvoj naselij in izboljšanje bivalne kakovosti v mestih in drugih naseljih;
  • izdelati terminološki slovar urejanja prostora;.
  • opredeliti pravila za urejanje prostora in graditev;
  • preučiti historične principe urejanja prostora na Slovenskem ter njihove vplive in usmeritve na razvoj naselji in krajine;
  • raziskati možne načine implementacije evropske krajinske konvencije v Sloveniji;
  • metode in orodja prostorskega načrtovanja in odločanja – analiza tujih prostorskih dokumentov, programov in projektov;
  • preučiti vpliv demografskega razvoja na prostorski razvoj;
  • analiza vloge upravljavskega načrta po ZVO, ZON, ZV-1 v sistemu prostorskega načrtovanja;
  • določitev primernih podatkovnih podlag in način njihove uporabe v različnih procesih prostorskega planiranja ter oblikovanje predloga sistema kratkoročnih številčnih indikatorjev za spremljanje stanja v prostoru in spreminjanja nepremičnin;

T5/7. tema: Prenova postopkov nadzora v gradbeništvu

- področje: prostorski razvoj

Namen raziskave je pridobitev kakovostne strokovne podlage za prehod na novo strukturiranje gradbene zakonodaje, ki bi temeljila na medresorski delitvi objektov na stavbe in gradbeno inženirske objekte, ki bi prešli v domeno resornih ministrstev.

Cilj:

  • Preveriti možnost uveljavljanja novega koncepta sistema nadzora ključnih faz v postopku graditve objektov in novo delitev nalog med javno in zasebno sfero ter s tem na novo opredeliti naloge inšpekcijskih služb.

T5/8 tema: Razvoj geodezije

- področje: prostorski razvoj

Namen raziskovanja je poenotena geoinformacijska infrastruktura v državi in v Evropski uniji, ki omogoča poenoteno pridobivanje, obdelavo in izkazovanje podatkov.

Cilji:

  • raziskati in zasnovati formalno-pravni ter organizacijski protokol prehoda nacionalne geoinformacijske infrastrukture (sistemov baz podatkov) iz starega državnega v nov evropski koordinatni sistem;
  • raziskati posledice uvedbe nove tehnologije satelitskih meritev z GPS v novem koordinatnem sistemu, na področju nepremičninskih evidenc, zemljiškega katastra, topografije in lokacijskih storitev, ki postajajo potencialna tržna priložnost ob uvajanju nove generacije telekomunikacij (UMTS);
  • Raziskati posledice zamenjave sistema za različne gospodarske resorje.

T5/9. tema: Trajnostna gozdnogospodarska politika, načrtovanje in organiziranost gozdarstva

- področje: gozd

Namen raziskave je celovita analiza organiziranosti gozdarstva, njene učinkovitosti in usmeritve za njen kratkoročni in dolgoročni razvoj.

Cilji:

  • izdelava analize učinkovitosti dosedanjih instrumentov gozdarske politike na gospodarjenje z gozdovi in predlogi za njeno izboljšanje;
  • analiza sistema načrtovanja gospodarjenja z gozdovi s predlogi za njegov kratkoročni in dolgoročni razvoj;
  • razvoj celostnih metodologij spremljanja stanja in usmerjanja razvoja gozdnih ekosistemov, skupin gozdnega drevja in posamičnega gozdnega drevja zunaj ureditvenih naselij;
  • analiza stanja in razvoj ukrepov za ohranjanje sestavin biotske pestrosti v gozdovih (gozdni habitatni tipi, habitati gozdnih vrst, genske banke v gozdovih, …..) in njihovo vključevanje v gospodarjenje z gozdovi;
  • Integracija načrtovanja gospodarjenja z gozdovi in upravljanja na gozdnih območjih Nature 2000 v luči nove finančne perspektive EU 2007-2013;
  • vpliv klimatskih sprememb na ranljivost gozdnih ekosistemov, rodovitnosti gozdnih rastišč, gozdne genske vire in posledice za gojenje in varstvo gozdov;
  • populacijska dinamika divjega prašiča, vpliv notranjih in zunanjih dejavnikov nanjo in prognoza njenih razvojnih trendov;

T5/10 tema: Gozdno-gojitvene tehnologije in tehnologije pridobivanja in rabe lesa:

- področje: gozd

Cilji:

  • uvajanje novih tehnologij v proizvodnjo v zasebnih gozdovih in oblikovanje ukrepov za povezovanje lastnikov za skupno nastopanje v proizvodnji in trženju;
  • analiza dejavnikov, ki vplivajo na poškodbe pri gozdnem delu in oblikovanje celovitih ukrepov za zmanjševanje števila, resnosti in pogostosti poškodb pri njegovem izvajanju;
  • gradnja gozdne infrastrukture v novih zakonskih, ekonomskih in tehnoloških okvirih z izdelavo predloga sprememb sistema njenega vzdrževanja in gradnje zaradi ekonomske učinkovitosti;
  • analiza razvojnih programov različnih sektorjev gospodarstva v katerih je pomembna raba gozdnih proizvodov in na njeni osnovi izdelava scenarijev rabe in oblikovanje ukrepov za njeno usmerjanje; - razvoj in preverjanje alternativnih modelov nege gozdov ob upoštevanju sodobnih tehnologij pridobivanja lesa.

T5/11.tema: Vpliv napovedanih klimatskih sprememb na prostorski razvoj Slovenije

- področje: gozd, okolje

Napovedane klimatske spremembe je potrebno v okviru strategije družbenega razvoja upoštevati zlasti pri načrtovanju rabe prostora (zlasti kmetijske), razvoja poselitve (vključno z zgradbami), oskrbe prebivalstva in dejavnosti z vodo, načrtovanja porabe energije in regionalnega razvoja (regionalno različne pričakovane posledice klimatskih sprememb). V okviru raziskovalne naloge interdisciplinarnega značaja naj bi z vidika strategije družbenega razvoja osvetlili:

  • napovedi klimatskih sprememb in okvirne klimatske scenarije;
  • scenarije klimatskih sprememb za ozemlje Slovenije in njenih makroregij;
  • možne vplivi in predlagane družbene usmeritve ter ukrepi ob spremenjeni klime in njenem vplivu na ekosisteme (gozdne, kmetijske, urbane), dejavnosti, konkurenčnost, kakovost življenja in blaginjo prebivalstva v Sloveniji.

T5/12. tema: Podpora pri prostorskem in trajnostnem načrtovanju toplovodnega ribogojstva za reševanje problemov v zvezi s kakovostjo površinskih voda, podtalnice in biotske raznovrstnosti

- področje: okolje

Namen raziskave je prvič popisati ter prikazati stanje toplovodnega ribogojstva v Sloveniji. Stanje bo prikazano prostorsko ter po karakteristikah ribogojstev.

Cilji:

  • ugotoviti, kakšen in kolikšen je vpliv toplovodnega ribogojstva na rečni ekosistem;
  • prikazati in kvanitificirati vpliv obremenjenih voda, ki iztekajo iz ribogojnic, na fizikalne in kemijske lastnosti vodotokov;
  • raziskati vpliv rib, ki uidejo iz ribogojnic na biotsko raznovrstnost rečnih ekosistemov;
  • odgovoriti na vprašanje vpliva reje rib v gramoznicah na kvaliteto podtalnice.

T5/13.tema: Vloga hitrorastočih drevesnih vrst pri varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati

- področje: okolje

Glavni namen projekta je proučitev vloge hitrorastočih drevesnih vrst pri varovanju voda pred onesnaževanjem z nitrati in razvoj okolju prijazne metode uporabe drevesnih vrst za zmanjševanje količine nitratov v okolju in preprečevanju nadaljnjega onesnaženja z njimi.

Cilji:

  • ugotoviti kapaciteto drevesnih vrst za privzemanje dušika pri različnih obremenitvah z njim ter zadrževalno sposobnost nitratov glede na njihovo vsebnost v izcedi vodi;
  • spremljanje rastnih parametrov in učinkovitost zadrževanja hitrorastočih drevesnih vrst pri močnem obremenjevanju z dušikom (gnojenje z velikimi količinami gnojevke);
  • urediti demonstracijski nasad, v katerem bomo proučevali povezavo med hidravličnimi lastnostmi substrata/tal in učinkovitostjo dreves za privzemanje nitratov;
  • predlog ureditve namenskih nasadov za zadrževanje nitratov v živinorejskih območjih Slovenije, kot tudi na območjih drugih razpršenih virov.

T5/14.tema: Ohranjanje in trajnostna raba genskih virov z vidika biološke varnosti, ohranjanja biotske raznovrstnosti in kmetijske pridelave ter vzpostavitev registra ex situ zbirke in genske banke

- področje: okolje

Cilji raziskovanja je na podlagi nacionalne zakonodaje ter priporočil Evropske Komisije in dokumentov Sekretariata CBD :

  • pripraviti predlog za ohranjanje in trajnostno rabo genskih virov in identificirati uporabnike;
  • predlagati vsebine strategije za zagotavljanje soobstoja konvencionalnih, gensko spremenjenih in ekoloških pridelkov ob upoštevanju specifičnih zahtev vsakega med njimi;
  • določiti merila za ovrednotenje soobstoja z vidika biološke varnosti, z vidika ohranjanja genskih virov, ekonomskega vidika in socialnega vidika;
  • opredeliti možnosti ohranjanja genskih virov in soobstoja;
  • izdelati program medinstitucionalne povezave z vzpostavitvijo skupnega registra, identificirati kriterije za vključitev v skupni register, oceniti potrebne potenciale in opremo ter način upravljanja, upravljanje dostopa ter delitev koristi iz genskih virov.

T5/15.tema: Raziskave aerosolov v ozračju kot indikatorja transporta onesnaževal z zračnimi tokovi nad Slovenijo

- področje: okolje

Namen raziskovanja je identifikacija vira onesnaženja, s pomočjo povratnih trajektorij, ki je lahko oddaljen tudi do nekaj tisoč kilometrov od kraja meritve. Te informacije so za državo pomembne pri argumentiranju pritožb v zvezi s transportom onesnaženja preko meja na velike razdalje. Za ta namen je potrebno:

  • izdelati postopke, s katerimi bi z izmerjenimi podatki v danih meteoroloških razmerah identificirali vir aerosola;
  • raziskati lastnosti aerosola in s pomočjo povratnih trajektorij določiti območje nastanka.

T5/16.tema: Uporaba disperzijskih modelov pri načrtovanju izboljšanja in ohranjanja kakovosti zunanjega zraka

- področje: okolje

Namen raziskovanja je uporaba disperzijskih modelov za presojo vplivov na okolje, napovedovanje onesnaženja ozračja z namenom izdelave sistema alarmiranja prebivalstva ob preseženih mejnih vrednostih in za izdelavo akcijskih načrtov za sanacijo stanja in študij transporta onesnaženja preko meja.

Cilj:

  • ovrednotiti, kakšen je vpliv transporta na kvaliteto zraka v Sloveniji, oziroma ali sploh lahko Republika Slovenija z lastnimi ukrepi rešuje problem onesnaženosti zraka na svojem teritoriju.

Težišče 6– CELOSTNI RAZVOJ NA PODROČJU VARNOSTI ŽIVIL, ZDRAVE PREHRANE TER PODEŽELJA

T6/1. tema: Multifunkcionalnost kmetijstva – družbena in ekonomska relevanca

- področje: kmetijstvo

Multifunkcionalnost je osrednji pojem kmetijske politike. Iz njega izhaja, da kmetijstvo ni zgolj gospodarska dejavnost, ampak ima pomembne okoljske, socialne in poselitvene družbene funkcije. Poznavanje teh funkcij in povezav je šibko in zahteva poglobljeno raziskovalno delo z namenom utemeljevanja racionalnejše in učinkovitejše kmetijske politike.

Cilji:

  • opredelitev pojma multifunkcionalnost kmetijstva in utemeljitev njegovih ekonomskih, socialnih in ekoloških razsežnosti;
  • možnosti in povezave ukrepov kmetijske politike z multifunkcionalnostjo kmetijstva;
  • vloga posameznih dejavnosti kmetijstva na multifunkcionalnost;
  • ekonomska vrednost in trženje negospodarskih funkcij kmetijstva;
  • biodiverziteta in multifunkcionalnost;
  • Integracija kmetijske politike v upravljavsko načrtovanje kmetijskih območij Nature 2000 v luči nove finančne perspektive EU 2007-2013.

T6/2 tema: Ohranjanje rodovitnosti in preprečevanje onesnaženosti kmetijske zemlje

- področje: kmetijstvo

Razpršeno onesnaževanje kmetijske zemlje z neželenimi snovmi, pa tudi s prevelikimi količinami rastlinskih hranil, dolgoročno zmanjšuje možnosti za pridelovanje zdrave krme in hrane. Poznavanje bilance hranil na kmetijah in pravočasno prepoznavanje novih virov onesnaževanja kmetijske zemlje zahteva poglobljene raziskave in podrobnejše poznavanje stanja na terenu.

Cilji:

  • ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti kmetijske zemlje;
  • ugotavljanje novih virov onesnaževanja kmetijske zemlje;
  • tehnološke rešitve in ukrepi za zmanjševanje onesnaževanja ter ohranjanja rodovitnosti kmetijske zemlje.

T6/3 tema: Zmanjševanje tveganja v kmetijski pridelavi

- področje: kmetijstvo

Namen raziskovanja je s celovitim pristopom definirati tehnološke ukrepe za ublažitev in reševanje posledic suše in ukrepe za obvladovanje novega škodljivca koruze - koruznega hrošča, kar povzroča v zadnjih letih v kmetijstvu veliko gospodarsko škodo.

Cilji:

  • tehnološki ukrepi za blažitev posledic suše;
  • preučitev biologije koruznega hrošča v slovenskih rastnih razmerah z namenom njegovega obvladovanja.

T6/4 tema: Razvoj metodologije za senzorično ocenjevanje oljčnih olj

- področje: kmetijstvo

Cilj:

  • za zagotovitev delovanja senzoričnega ocenjevanja razviti in pripraviti strokovne podlage za uvedbo izvajanja ocenjevanja senzoričnih lastnosti oljčnega olja, skladno z normativi EU (Uredba Sveta 2568/91).

T6/5 tema: Zdrava prehrana

- področje: prehrana

Cilji:

  1. Opredelitev zaviralnih in spodbujevalnih dejavnikov zdravega prehranjevanja:
  • opredelitev individualnih in družbenih zaviralnih in spodbujevalnih dejavnikov zdravega prehranjevanja pri prebivalstvu Republike Slovenije s posebnim poudarkom na analizi družbenih skupin, ki se prehranjujejo najbolj v neskladju s priporočili za zdravo prehrano;
  • izdelava predlogov za sistemske ukrepe za ublažitev zaviralnih dejavnikov in okrepitev spodbujevalnih ter promocijo priporočil za zdravo prehrano v družbenih skupinah, ki se prehranjujejo najbolj v neskladju s priporočili za zdravo prehrano.
  1. Razvoj sistema prehranskih tablic in baze podatkov o sestavi hrane in pijač
  • nadaljevanje zbiranja podatkov za bazo podatkov o sestavi živil slovenskega porekla (nadaljevanje projekta iz leta 2001);
  • dopolnjevanje manjkajočih podatkov o sestavi hrane in pijač.

Težišče 7 – MEDNARODNI ODNOSI IN NACIONALNA VARNOST

T7/1.tema: Analiza vzrokov odškodninskih zahtevkov pri uporabi policijskih prisilnih sredstev in ukrepi za njihovo odpravo

- področje: notranja varnost in nadzor

Namen raziskave v obliki pilotskega projekta je narediti prvo fazo raziskovanja na tem področju; če pa bi njegovi rezultati potrdili pričakovanja, da je na ta način možno doseči zmanjševanje stroškov iz naslova odškodnin tudi na drugih področjih državne uprave, bi po dokončanju prve faze predlagali ustrezno razširitev projektnih nalog.

Cilji:

  • večja učinkovitost države ob sorazmernem zmanjševanju odškodnin iz naslova nepravilnega dela državnih organov;
  • uravnoteženost sprejemanja in uresničevanje strategije za zmanjševanje odškodnin;
  • večja usklajenost in preglednost aktivnosti državnih organov pri ocenjevanju in odpravi vzrokov za odškodnine, ki jih plačuje država.

Težišče 8 – NARODNA IDENTITETA, PLURALNOST IN MEDNARODNE INTEGRACIJE

T8/1. tema: Strategija RS za oblikovanje skupnega slovenskega kulturnega prostora ter opredelitev njegovih institucionalnih in razvojnih usmeritev po vstopu v EU

- področje: kulturna identiteta

Namen raziskovanja je združiti izsledke nekaterih kakovostnih raziskav in jih nadgraditi v smeri oblikovanja enotne strategije RS na področju vključevanja zamejstva v skupni slovenski kulturni prostor. Pri tem bi se posebno pozornost namenilo tudi opredelitvi institucionalnih in razvojnih usmeritev. V okviru teme je nujno obravnavati vsebine, povezane z evidentiranjem in ohranjanjem kulture dediščine, ter z ugotavljanjem stanja, evidentiranja, zbiranja in popisa kulturne dediščine na omenjenih prostorih. Projekt bi ocenil razvojni potencial slovenskega naroda na področju kulture ter ob tem hkrati podal nastavke za njegovo nadaljnje uveljavljanje na drugih področjih, kot so recimo: gospodarstvo ter znanost in razvoj. Raziskava mora prispevati tudi k vzpostavitvi elektronskih vsebin, ki bodo ustrezno urejene in dostopne na svetovnem spletu. Potreben je celovit pristop, usmerjen v integracijo slovenskega zamejstva v razvoj slovenskega narodnostnega prostora, s poudarkom na kulturi.

Cilji:

  • na teoretični ravni opredeliti ključna razvojna vprašanja na ravni konceptov,narodnostnega prostora, institucij, kulture,gospodarstva ter naroda kot takega, z namenom nadaljne razdelave zamisli o skupnem slovenskem kulturnem prostoru;
  • opredeliti področja družbenega življenja, povezana s kulturno razsežnostjo v širšem pomenu besede (umetnost, kulturna dediščina, šolstvo, znanost, vera, tradicija, običaji, navade..);
  • analizirati vpliv regionalnega ekonomskega dejavnika oziroma gospodarske močiposamezne geografske enote (na ravneh SKTE2, SKTE 3 in SKTE4), kjer živijo Slovenci v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, na razvoj skupnega slovenskega kulturnega prostora;
  • opredeliti nosilce regionalnih in lokalnih razvojnih pobud;proučiti primerne načine in poti za izvedbo novih razvojnih pobud celotnega narodnostnega prostora; to je v navezavi slovenskega nacionalnega prostora in celotnega narodnostnega prostora,
  • predlagati slovenske nosilce razvojnih pobud ter definirati vlogo slovenske države in civilne družbe pri tem.

T8/2. tema: Razvoj slovenskega jezika: oblikovanje in dostopnost jezikovnih virov.

- področje: kulturna identiteta

Pomemben pogoj za sodobne raziskave živega jezika, za sestavljanje zanesljivih jezikovnih priročnikov (npr. enojezičnih, dvojezičnih in terminoloških slovarjev, slovnice) ter razvijanje didaktičnih aplikacij raznih stopenj in profilov (učbenikov, učnih načrtov, testov idr.) so zadosti velike in kakovostne (ustrezno zasnovane) zbirke besedil (korpusno jezikoslovje). Ustrezen korpus mora biti dostopen vsem, ki raziskujejo jezik ali delajo pri jezikovnih razvojnih projektih. Hkrati je treba spremljati in razvijati jezikoslovne teoretične modele, ki bodo omogočali osmišljanje in široko izrabo pripravljenih besedilnih zbirk. Glede na že ustvarjene slovenistične zbirke si je treba prizadevati za tako povezovanje akterjev, ki bo nadaljnji razvoj zbirk usmerjalo v usklajeno rast in komplementarnost, ne pa predvsem v konkurenčnost in količinsko ekstenzivnost. Cilj: - povezovanje akterjev na področju jezikovne stroke in v integriranje obstoječih dveh jezikovnih korpusov. Po tej poti bi bilo z vidika razvoja nujno v srednjeročnem obdobju priti do enega korpusa besedil oziroma do integriranje različnih korpusov, do lematizacije besedil, do korpusne slovnice, ki temelji na realnem jeziku, in do sodobnega enojezičnega slovarja. - oblikovanje standardov in orodij za integriranje navedenih obstoječih rešitev in za javno dostopnost vsebin na svetovnem spletu

T8/3. tema: Migracijska in integracijska politika Republike Slovenije

- področje: kulturna identiteta, migracije, evropske integracije

Slovenija nujno potrebuje celovito in učinkovito integracijsko politiko ki bo manjšine ob hkratnem spoštovanju in zagotavljanju kulturne raznolikosti integrirala v slovenski prostor .

Cilji:

  • oblikovanje integracijske politike, katere učinki se bodo morali odražati tako na strani manjšin kot na strani večinskega prebivalstva;
  • izdelava ukrepov, ki bodo morali zajeti vsa področja življenja in ustvarjanja;
  • oblikovanje migracijske politike, ker bo Slovenija z vstopom v EU soočena z novimi razmerami na področju migracij.

Težišče 9 - INFORMACIJSKA DRUŽBA

T9/1. tema: Oblikovanje konkurence na področju elektronskega komuniciranja in storitev informacijske družbe

- področje: informacijska družba, gospodarski razvoj

Namen teme je prispevati k oblikovanju politik in ukrepov za aktivno uveljavljanje konkurence na področju elektronskega komuniciranja in storitev informacijske družbe.

Za uspešno oblikovanje politik in ukrepov je potrebno izdelati primerne metodologije in definirati tehnične zahteve za zajem, prikaz, analizo vseh potrebnih podatkov na podlagi katerih je mogoče ugotoviti območje pokrivanja s posamezno tehnologijo prenosa podatkov, ki je ponujena na trgu, možno področje pokrivanja v primeru interesa, stanje povezane osnovne infrastrukture in število prebivalcev, ki imajo dostop do posameznega omrežja.

Cenovna ugodna in kvalitetna infrastruktura posredno močno vpliva na uporabo IKT v vseh segmentih potrošnikov, zato želimo spodbuditi raziskave, ki bi se posvetile ugotavljanju najprimernejših tehnoloških rešitev, predvsem pri vzpostavljanju infrastrukture širokopasovnih komunikacijskih omrežjih, tako s tehničnega kakor tudi cenovnega vidika.

Cilji:

  • analiza stanja in ponudbe širokopasovnih podatkovnih povezav v RS
  • identificirati glavne ovire za vzpostavitev konkurence
  • predlagati ustrezne inštitucionalne in regulatorne ukrepe
  • preučiti komparativne tehnične in cenovne prednosti posameznih tehnoloških rešitev pri infrastrukturi
  • z vidika posameznih skupin uporabnikov (gospodarski subjekti, fizične osebe) oceniti, kakšne so njihove izkušnje s ponudbo IKT infrastrukture ter storitev na tem področju in na kakšen način bi jih bilo smiselno razvijati v prihodnje.

T9/2. tema: GRID tehnologije

- področje: informacijska družba, gospodarski razvoj

Tehnologije GRID omogočajo delitev, izbiro in povezovanje različnih naprav in virov od super računalnikov, podatkovnih zbirk do specializiranih naprav, ki so medsebojno geografsko ločene in katerih lastniki so različne organizacije. Uporaba tehnologij je namenjena reševanju kompleksnih in obsežnih računskih in podatkovno intenzivnih problemov na različnih področjih znanosti, inženiringa in poslovanja, ki jih ne moremo reševati z zmogljivostmi posameznih računalnikov.

Cilj:

  • spodbuditi raziskave kot in razvoj na jedrni oz. osnovni posredniški programski opremi Grida (ang. Core Grid middleware), ki mora nuditi varen in transparenten dostop do virov in posredniške programske opreme na uporabniškem nivoju (ang. User–level Grid middleware), pri čemer gre predvsem za razvoj orodij, ki omogočajo razvoj aplikacij in povezovanje porazdeljenih virov.

T9/3. tema: Agentne tehnologije (ang. Agent technologies)

- področje: informacijska družba, gospodarski razvoj

V zadnji letih so agentne tehnologije ponovno vzbudila zanimanje predvsem zaradi razvoja globalnih omrežij; njihova uporaba se pojavlja na različnih znanstvenih področij, tako na teoretičnem kot tudi na aplikativnem nivoju. Nastopajo predvsem pri reševanju problemov porazdeljenega planiranja, odločitvenih mehanizmov, avtomatskih licitacijskih mehanizmov in mehanizmov učenja.

Cilj:

  • raziskave agentnih tehnologij na področjih kot so več-agentno planiranje, agentni komunikacijski jeziki, koordinacijski mehanizmi, posredovalne arhitekture in algoritmi, informacijski agenti, razvoj avkcijskih mehanizmov, pogajalske strategije in učenje.

T9/4. tema: Računalniška/kibernetična kriminaliteta

- področje: informacijska družba, gospodarski razvoj

Zaradi razmaha interneta in vse večjega števila njegove uporabe se je vzpostavila virtualna družba, ki se začenja soočati s tipičnimi družbenimi problemi ˝realnih˝družb. Pravila družbeno sprejemljivega in dopustnega ravnanja se iz realnih družb raztezajo na internetno družbo, zlasti preko reguliranja in še posebej inkriminiranja določenih ravnanj v medmrežju. Tu se porajajo številni problemi tako teoretične kot praktične narave.

Cilj:

  • preučiti trenutno stanje na tem področju v Sloveniji.

Težišče 0 – PODPORNE RAZISKOVALNE TEMATIKE ZA VEČ TEŽIŠČ ALI ZA VKLJUČEVANJE V MEDNARODNE RAZISKAVE

T0/1.tema: »Javnomnenjske raziskave o odnosu javnosti do aktualnih razmer in dogajanj v Sloveniji«.

- področje: javno mnenje

Namen raziskave je z rednimi raziskavami javnega mnenja o odnosu javnosti do aktualnih razmer in dogajanj zagotoviti pomemben dodatni element pri pripravi in sprejemanju vladnih odločitev in ukrepov.

Cilji:

  • ugotavljanje in artikulacija prevladujočih mnenj državljanov RS o aktualnih gospodarskih, političnih in gospodarskih razmerah v državi;
  • ocene delovanja osrednjih državnih organov;
  • kazalci politične klime v RS;
  • stališča o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo;
  • aktualna tematska vprašanja v interesu naročnikov;
  • razvoj metodoloških osnov tovrstnega raziskovanja.

T0/2. tema: EVROPSKA DRUŽBOSLOVNA RAZISKAVA (ESS)-Temeljni vseevropski empirično-raziskovalni projekt na področju družboslovja

- področje: socialni razvoj

Projekt Evropska družboslovna raziskava (ESS), ki je pod vodstvom mednarodnega koordinacijskega odbora pričel operativno delovati leta 2001, si je zastavil dva poglavitna strateška cilja: (i) servisiranje evropskih družboslovnih raziskovalcev in analitikov s kakovostnimi, aktualnimi in mednarodno-primerljivimi podatki, (ii) kakovostno servisiranje oblikovalcev politik na nacionalni in evropski ravni s podatki, ki zadevajo ključna področja delovanja družbenih sistemov. Ta dva cilja ESS izpolnjuje s sistematičnim študijem stališč, značilnosti in ravnanj državljanov evropskih držav.

Specifični cilji raziskave ESS za Slovenski kontekst so:

  • meritev: opis stanja in dinamike stališč in ravnanj, releventnih za posamezne družbene sisteme (gospodarstvo, sociala, zdravstvo, šolstvo, kultura..);
  • pojasnjevanje: analiza stanja in premikov na posameznih področjih-Mednarodne primerjave: umeščanje slovenskih podatkov in izsledkov v evropski primerjalni kontekst;
  • uporaba izsledkov v znanosti in politiki.

T0/3.tema: Priprava okoljskih standardov za kemijske snovi v vodnem okolju

- področje: okolje

Namen naloge je določiti okoljske standarde za izbran seznam kemijskih snovi. Za izbrane snovi bo izdelana ocena tveganje za vodno okolje in druge segmente z vodnim povezanega okolja v Sloveniji.

Cilji:

  • izpolniti pogoje za implementacijo izbranih poglavij vodne direktive Evropske Unije o vodah;
  • preveritev in po potrebi spremembe in dopolnitve seznama kemijskih snovi, ki predstavljajo tveganje za vodno okolje.
     

IV. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javni razpis

  1. Na razpis se lahko prijavi pravna ali fizična osebe, ki je vpisana v evidenco Ministrstva za šolstvo, znanost in šport za opravljanje raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji ter izpolnjuje pogoje, predpisane z Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti in predpisi Ministrstva za šolstvo, znanost in šport.

Vodja projekta mora biti zaposlen v organizaciji, ki je prijavitelj projekta in izpolnjevati pogoje za odgovornega nosilca raziskovalnega projekta predpisane z 29. členom Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti

  1. Prijava na razpis mora vsebovati prijavni obrazec in vse v prijavnem obrazcu navedene samostojne priloge, ki so sestavni del razpisne dokumentacije.
  2. V postopku za izbor projektov bodo obravnavane prijave , ki vsebujejo vse z razpisom in obrazci zahtevane podatke in dokazila, ki prispejo na Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport v roku, določenem s tem razpisom.

Nepravočasno in nepravilno označenih prijav komisija za odpiranje ne bo obravnavala in bodo vrnjene prijavitelju.
 

V. Osnovna merila za izbor projektov

  1. Kakovost prijave z vidika splošne kakovosti predloga projekta in projektne skupine: (interdisciplinarnost vsebin raziskovalnega načrta, medinstitucionalno sestavljena projektna skupina, utemeljenost predloga projekta in prikaz uporabnih pričakovanih rezultatov, raziskovalne reference projektne skupine, ter reference skupine glede na njeno učinkovitost pri prenosu in uveljavljanju znanja za gospodarski in družbeni razvoj države).
  2. Primernost prijave glede na razpisane teme v okviru posameznih programov:. (skladnost prijave s cilji programa ob upoštevanju dispozicije za posamezno težišče CRP in upoštevanju spremenjenega pomena razvojnih dejavnikov v domačem in mednarodnem okolju).
  3. Izvedljivost projekta (časovna opredelitev projekta, stroški projekta, usposobljenost in opremljenost projektne skupine).

Vrednotenje meril je sestavni del projektne dokumentacije.

Prijave bodo ocenjene po postopku in na način kot ga določa Pravilnik CRP.

Prednost bodo imele prijave, ki bodo zajemale večje število ciljev znotraj razpisane teme!
 

VI. Okvirna višina sredstev Okvirna vrednost za izvedbo predmetnega razpisa je 1.264.100.000,00 SIT.

Okvirna višina zagotovljenih sredstev v okviru proračuna Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in proračunov ostalih financerjev v letu 2004 in 2005 je 806.600.000,00 SIT.

Financiranje v letu 2006 je vezano na sprejem proračuna za leto 2006 ter na zagotovitev namenskih sredstev v proračunu za leto 2006 za financiranje po predmetnem javnem razpisu.

Okvirna višina sredstev, ki jih za izvajanje izbranih projektov namenja Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in ostali financerji, je po posameznih težiščih naslednja:

Težišče 1: 224.500.000,00 SIT

  • Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: 100.000.000,00 SIT
  • Ministrstvo za gospodarstvo: 90.000.000,00 SIT
  • Ministrstvo za finance: 25.000.000,00 SIT
  • Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: 6.000.000,00 SIT
  • Ministrstvo za okolje, prostor in energijo: 500.000,00 SIT
  • Služba vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj: 3.000.000,00 SIT

Težišče 2: 43.500.000,00 SIT

  • Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: 20.000.000,00 SIT
  • Ministrstvo za notranje zadeve: 7.000.000,00 SIT
  • Ministrstvo za pravosodje: 4.500.000,00 SIT
  • Državni zbor Republike Slovenije: 2.000.000,00 SIT
  • Služba vlade RS za evropske zadeve: 10.000.000,00 SIT

Težišče 3: 174.000.000,00 SIT

  • Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: 165.000.000,00 SIT
  • Ministrstvo za zdravje:1.600.000,00 SIT
  • Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: 4.000.000,00 SIT
  • Urad Republike Slovenije za mladino: 3.000.000,00 SIT
  • Urad Republike Slovenije za enake možnosti: 400.000,00 SIT

Težišče 4: 19.500.000,00 SIT

  • Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: 8.000.000,00 SIT
  • Ministrstvo za okolje, prostor in energijo: 1.500.000,00 SIT
  • Ministrstvo za promet: 9.000.000,00 SIT
  • Ministrstvo za informacijsko družbo: 1.000.000,00 SIT

Težišče 5: 385.500.000,00 SIT

  • Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: 160.500.000,00 SIT
  • Ministrstvo za okolje, prostor in energijo: 98.500.000,00 SIT
  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 120.000.000,00 SIT
  • Služba vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj: 6.000.000,00SIT
  • Ministrstvo za notranje zadeve: 500.000,00 SIT

Težišče 6: 119.000.000,00 SIT

  • Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: 56.000.000,00 SIT
  • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 56.000.000,00 SIT
  • Ministrstvo za zdravje: 7.000.000,00 SIT

Težišče 7: 7.000.000,00 SIT

  • Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: 3.000.000,00 SIT
  • Ministrstvo za notranje zadeve: 4.000.000,00 SIT

Težišče 8: 37.600.000,00 SIT

  • Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: 18.800.000,00 SIT
  • Ministrstvo za notranje zadeve: 5.000.000,00 SIT
  • Ministrstvo za kulturo: 11.000.000,00 SIT
  • Ministrstvo za okolje, prostor in energijo: 400.000,00 SIT
  • Služba vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj: 400.000,00 SIT
  • Ministrstvo za informacijsko družbo: 2.000.000,00 SIT

Težišče 9: 99.000.000,00 SIT

  • Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: 44.000.000,00 SIT
  • Ministrstvo za informacijsko družbo: 55.000.000,00 SIT

Težišče 0: 154.500.000,00 SIT

  • Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: 60.000.000,00 SIT
  • Urad Vlade Republike Slovenije za informiranje: 75.000.000,00 SIT
  • Ministrstvo za okolje, prostor in energijo: 8.000.000,00 SIT
  • Služba vlade RS za evropske zadeve: 6.000.000,00 SIT
  • Ministrstvo za zdravje: 1.500.000,00 SIT
  • Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: 4.000.000,00 SIT
     

VII. Časovni okvir in roki za izvedbo programa

Projekti se razpisujejo za obdobje od 1.8.2004 do 30.11.2006. Trajanje posameznih projektov bo določeno na podlagi evalvacije prijav.
 

VIII. Rok za predložitev prijav in način predložitve ter opremljenost prijav:

Ne glede na način prenosa morajo prijave prispeti v vložišče Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, Trg OF 13, 1000 Ljubljana, najkasneje do ponedeljka, 7.junija 2004 do 12. ure.

Prijava mora biti poslana v zaprti ovojnici, na kateri mora biti: - vidna označba »Ne odpiraj – Prijava na razpis za izbiro raziskovalno-razvojnih projektov »CRP KS 2001-2006«, - naslov Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, - naslov prijavitelja.
 

IX. Datum odpiranja prijav:

Odpiranje prijav bo 8.6.2004 ob 9.00 v sejni sobi Ministrstva za šolstvo, znanost in šport (III. nadstropje, Trg OF 13, Ljubljana) in ne bo javno.
 

X. Rok , v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa:

Prijavitelji projektov bodo obveščeni o izbiri v roku 45 dni od zaključka razpisa.
 

XI. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo:

Razpisno dokumentacijo:

  • prijavni obrazci z navodili za njihovo izpolnjevanje, in priloge:
  • Izhodišča Ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije »2001-2006« (priloga 1)
  • podrobnejša predstavitev ciljev po posameznih temah priloga 2),
  • vzorec pogodbe (priloga 3)
  • vrednotenje meril (evalvacijski list projektnih prijav)(priloga 4) dvignejo zainteresirani prijavitelji od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije do izteka prijavnega roka pri vratarju Ministrstva šolstvo, znanost in šport, Trg OF 13, Ljubljana.

Razpis in razpisna dokumentacija bo od dneva objave razpisa na voljo tudi na spletni strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport: http://www.mszs.si/.

Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo prijavitelji na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, Trg OF 13, 1000 Ljubljana oz. na telefonu 478-4624 (ga. Aljana Pogačnik).

Objavljeno v Ur. l. RS, št. 53/2004, z dne 14.5.2004.

Razpisna dokumentacija:

  • Obrazec CRP-2001-2006/04-1 (doc) (pdf)
  • Obrazec CRP-2001-2006/04-2 (doc) (pdf)
  • Navodila za izpolnjevanje prijave (doc) (pdf)

Priloge:

  • Priloga 1 - Izhodišča ciljnega raziskovalnega programa "Konkurenčnost Slovenije "2001-2006"(doc) (pdf)
  • Priloga 2 - Podrobnejša predstavitev ciljev po posameznih temah (doc) (pdf)
  • Priloga 3 - Vzorec tipske pogodbe (doc) (pdf)
  • Priloga 4 - Evalvacijski list projektnih prijav (doc) (pdf)

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
dr. Slavko GABER
minister

Ministrstvo za gospodarstvo
dr. Matej LAHOVNIK
minister

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
dr. Vlado DIMOVSKI

Ministrstvo za finance
dr. Dušan MRAMOR
Minister

Ministrstvo za kulturo
Andreja RIHTER
ministrica

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
prof. dr. Milan POGAČNIK
minister

Ministrstvo za notranje zadeve
dr. Rado BOHINC
minister

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
mag. Janez KOPAČ
minister

Ministrstvo za pravosodje
Zdenka CERAR
ministrica

Ministrstvo za promet
prof. dr. Marko PAVLIHA
minister

Ministrstvo za zdravje
prof. dr. Dušan KEBER
minister

Ministrstvo za informacijsko družbo
dr. Pavel GANTAR
minister

Služba Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj
mag. Zdenka KOVAČ
ministrica

Služba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve
mag. Milan M. CVIKL
minister

Državni zbor Republike Slovenije
Jožica VELIŠČEK
generalna sekretarka

Urad Vlade za informiranje
Matjaž KEK
direktor

Urad Republike Slovenije za mladino
mag. Sanja VRABER
v.d. direktorice

Urad Vlade Republike Slovenije za enake možnosti
mag. Tanja SALECL
direktorica