Ciljni raziskovalni programi |
Razpisi in pozivi |
|
|
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,
Bleiweisova 30, Ljubljana, na podlagi 14. in 15. člena
Zakona o raziskovalni
in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06-UPB1, 61/06-ZDru-1,
112/07, 9/11, 57/12 - ZPOP-1A, 21/18 – ZNOrg in 9/19), 15. člena
Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št.
43/11 in 6/12 - v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o CRP),
Metodologije
ocenjevanja prijav za razpise št. 6319-2/2013-38 z dne 5. 6. 2017 – uradno
prečiščeno besedilo, 6319-2/2013-39 z dne 11. 12. 2017, 6319-2/2013-40 z dne 22.
1. 2018, 6319-2/2013-41 z dne 1. 2. 2018, 6319-2/2013-42 z dne 19. 2. 2018,
6319-2/2013-43 z dne 5. 3. 2018, 6319-2/2013-44 z dne 14. 5. 2018,
6319-2/2013-45 z dne 20. 6. 2018, 6319-2/2013-46 z dne 9. 7. 2018,
6319-2/2013-47 z dne 17. 8. 2018, 6319-2/2013-48 z dne 18. 10. 2018,
6319-2/2013-49 z dne 19. 11. 2018, 6319-2/2013-50 z dne 17.12. 2018,
6319-2/2013-51 z dne 4. 2. 2019, 6319-2/2013-52 z dne 18. 2. 2019,
6319-2/2013-53 z dne 13. 5. 2019, 6319-2/2013-54 z dne 14. 10. 2019,
6319-2/2013-55 z dne 28. 10. 2019, 6319-2/2013-56 z dne 2. 12. 2019,
6319-2/2013-57 z dne 3. 2. 2020 in 6319-2/2013-58 z dne 18. 5. 2020 (v
nadaljnjem besedilu: Metodologija),
Metodologije ocenjevanja in izbora prijav na
Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa
»Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2020, št. 012-1/2020-6, z dne 18. 6. 2020
(v nadaljnjem besedilu: Metodologija CRP),
Usmeritev Ministrstva za
izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega
raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2020, št.
631-1/2020/7, z dne 9. 6. 2020 (v nadaljnjem besedilu: Usmeritve) in na podlagi
soglasja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije,
št. 631-25/2019/13, z dne 18. 6. 2020 objavlja
Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2020
1. Naziv in naslov udeležencev javnega razpisa
- Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,
Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: agencija),
- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije,
Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MKGP).
2. Predmet javnega razpisa
Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano
za jutri« v letu 2020 (v nadaljnjem besedilu: Javni razpis CRP »Zagotovimo.si
hrano za jutri«) je izbor in sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki bodo
podpora vladi in sektorju v zvezi z razvojnimi usmeritvami kmetijske politike na
posameznem področju javnega interesa, ki so nujne za izboljšanje konkurenčnosti
in trajnostnega razvoja slovenskega kmetijstva, gozdarstva, ribištva, prehrane
in podeželja ter v zvezi s spremljanjem in nadziranjem njihovega izvajanja.
Javni razpis CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri« temelji na strateških ciljih,
opredeljenih v sektorskih dokumentih: Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja
slovenskega kmetijstva in živilstva, Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu
in Strategiji prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim
spremembam.
Predmet razpisa je določen s prioritetnimi vsebinami MKGP v okviru štirih
težišč CRP »Zagotovimo.si hrano za jutri«:
Težišča 1: Prehranska varnost Slovenije
Težišča 2: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov
Težišča 3: Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri
Težišča 4: Razvoj podeželja
Težišča CRP iz prejšnjega odstavka ustrezajo strateškim in drugim razvojnim
dokumentom MKGP.
Razpisani tematski sklopi predstavljajo vsebinski okvir za razpisane teme, ki
pokrivajo skupne vsebine in skupne cilje v okviru posameznega težišča CRP in
imajo skupen naslov v okviru posameznih težišč CRP, sledijo osnovnim ciljem in
prednostnim programskim usmeritvam kmetijske politike.
Razpisane teme z opredelitvijo in podrobno obrazložitvijo ciljev, skupno
okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne
osebe MKGP so priloga javnemu razpisu.
Razpisani tematski sklopi in teme
Težišče 1: Prehranska varnost Slovenije
Tematski sklop: 1.1. Zdravstveno varstvo rastlin
Številka teme: 1.1.1.
Naslov teme: Preučitev možnosti za zmanjšanje odvisnosti od uporabe
kemičnih pesticidov v kmetijstvu z uporabo plinske plazme
Cilji projekta:
- izvesti kritični pregled obstoječe literature glede uporabe plinske
plazme v kmetijstvu,
- preučiti potencial razkuževanja ekološkega in konvencionalnega
semenskega materiala izbranih poljščin in zelenjadnic z uporabo plinske
plazme,
- preučiti potencial zmanjšanja vsebnosti mikotoksinov v žitih z uporabo
plinske plazme,
- preučiti vpliv na skladiščne sposobnosti ter ohranjanje kakovosti
izbranih zelenjadnic in jagodičja z uporabo plinske plazme,
- preučiti morebiten vpliv uporabe plinske plazme na razvoj rastlin,
- pripraviti smernice za optimizacijo parametrov plazemske obdelave semena
in izbranih pridelkov.
Številka teme: 1.1.2.
Naslov teme: Obvladovanje marmorirane smrdljivke (Halyomorpha halys)
Cilji projekta:
- preučiti biologijo marmorirane smrdljivke v slovenskih razmerah z
namenom poznavanja razvoja ter svetovanja ukrepov za preprečevanje škode v
kmetijski pridelavi ter ukrepov za prebivalce v naseljih,
- preučiti učinkovitost metod za spremljanje navzočnosti marmorirane
smrdljivke na kmetijskih rastlinah in alternativnih gostiteljskih rastlinah
v bližini kmetijskih površin, ugotavljanje velikosti njene populacije ter
ugotavljanje škode v kmetijski pridelavi,
- razviti in preizkusiti različne kemične in nekemične metode za
obvladovanje škodljivca v kmetijski pridelavi s poudarkom na proučevanju
metod z nizkim tveganjem, vključno s protiinsektnimi mrežami ter metodami
biotičnega zatiranja s parazitoidi; poiskati optimalne kombinacije ukrepov
za preprečevanje škode v kmetijski pridelavi,
- pripraviti informativne materiale za pridelovalce kmetijskih rastlin in
prebivalce v urbanih okoljih,
- pripraviti strokovna priporočila za obvladovanje marmorirane smrdljivke
za pridelovalce ter priporočila za prebivalce v urbanih okoljih.
Številka teme: 1.1.3.
Naslov teme: Vpeljava hitrih testov za identifikacijo karantenskih
škodljivcev, povzročiteljev bolezni rastlin
Cilji projekta:
- določiti karantenske škodljive organizme (v nadaljnjem besedilu: KŠO)
ali skupine KŠO, za katere je smiselna uvedba in uporaba hitrih testov za
identifikacijo ob uvozu pošiljk rastlin v Slovenijo (EU) in na mestih
rastlinske pridelave v Sloveniji,
- razviti in validirati hitre in zanesljive teste, predvsem na osnovi
tehnologije LAMP in/ali določanja DNA črtnih kod, za določen KŠO ali skupino
KŠO,
- preizkusiti in vpeljati hitre teste v prakso za potrebe inšpekcijskih
nadzorov in programov preiskav na navzočnost KŠO.
Tematski sklop: 1.2. Zdravstveno varstvo živali
Številka teme: 1.2.1.
Naslov teme: Obvladovanje okužb z bakterijo Salmonella Infantis v
rejah piščancev brojlerjev
Cilji projekta:
- ugotoviti poti širjenja bakterije S. Infantis znotraj istih rej in med
različnimi rejami ter določiti kritične točke za vnos S. Infantis v
predhodno negativne hleve,
- preizkusiti različne metode za zmanjševanje okužbe s S. Infantis v rejah
perutnine,
- določiti biocide, ki delujejo na biofilme genetsko različnih izolatov S.
Infantis ter na osnovi rezultatov pridobljenih s testiranji in vitro v
praksi preizkusiti postopke in sredstva za učinkovito obvladovanje okužb s
S. Infantis v perutninskih hlevih,
- preizkusiti zvišanje odpornosti piščancev na okužbo s peroralno uporabo
inkapsuliranih IgY pridobljenih iz jajčnega rumenjaka kokoši predhodno
imuniziranih proti S. Infantis,
- razviti in vitro metode za ugotavljanje učinkovitosti in specifičnosti
protiteles IgY na tkivnih kulturah črevesa piščancev,
- v primeru pojava S. Infantis z ESBL-determinantami predlagati dodatne
biovarnostne ukrepe za preprečevanje širjenja sevov,
- izolate S. Infantis primerjati z že tipiziranimi izolati iz zbirke
slovenskega NRL za salmonele in tipizirati izolate iz perutninskega mesa in
ljudi z metodo WGS in jih primerjati z izolati iz jat brojlerjev z namenom
ocene tveganja za prenos S. Infantis preko mesa na ljudi,
- na osnovi pridobljenih rezultatov izdelati smernice za čim bolj
učinkovito obvladovanje kontaminacije hlevov pred, med in po vselitvi
brojlerskih jat,
- organizirati izobraževanja za rejce in veterinarje o načinih
obvladovanja kontaminacije hlevov s S. Infantis.
Številka teme: 1.2.2.
Naslov teme: Strateški pristopi za izboljšanje zdravstvenega stanja
in plodnosti drobnice
Cilji projekta:
- preučiti vzroke prekomernega podaljšanja dobe med porodi, podaljšanja
poporodne aciklije in anestrije, vzroke za izgubo brejosti zaradi odmrtja
plodov v različnih obdobjih brejosti na kmetijah, kjer je reja drobnice
pretežna dejavnost,
- analizirati zdravstveno stanje rej drobnice in identificirati osebke z
večjo odpornostjo na parazite,
- pripraviti program ukrepov za zmanjšanje plodnostnih motenj pri drobnici
ter vključevanja osebkov z večjo odpornostjo na parazite v populacijo s
pomočjo asistirane reprodukcije ter na ta način prispevati k trajnostni in
rentabilni reji drobnice ter zajezitvi njenega upadanja na področjih, ki so
za rejo ostalih vrst domačih živali manj primerna.
Številka teme: 1.2.3.
Naslov teme: Ocena tveganj vnosa virusa afriške prašičje kuge v reje
prašičev
Cilji projekta:
- pregledati stanje in oceniti izvajanje biovarnosti v izbranih rejah,
- na podlagi vpogleda glede izvajanja biovarnostnih ukrepov oceniti
tveganje vnosa virusa APK v slovenske reje prašičev,
- analizirati pridobljene podatke in pripraviti predloge in usmeritve
pristojnim organom za prilagoditev ukrepov zoper APK,
- pripraviti predloge načrtov biovarnostnih ukrepov za komercialne reje
prašičev (KRP), za nekomercialne reje prašičev (NKRP) in za reje prašičev na
prostem (PRP),
- pripraviti program osveščanja in izobraževanja rejcev o povezavi med
biovarnostnimi ukrepi, zdravstvenim stanjem in dobrobitjo prašičev ter varno
hrano.
Tematski sklop: 1.3. Semenarstvo
Številka teme: 1.3.1.
Naslov teme: Izboljšanje semenarstva zelenjadnic
Cilji projekta:
- analizirati stanje in razvojne možnosti na področju semenarstva
zelenjadnic v Sloveniji, pri tem posebno pozornost nameniti analizi
pridelovalnih možnosti – ponudbe semen in potreb trga, vključno z oceno
ekonomskega potenciala,
- razviti inovativni model semenarstva hibridnih sort zelja in metodo
semenarstva za nehibridne sorte zelenjadnic,
- izdelati tehnološko-pridelovalna navodila za semenarstvo hibridnih
oziroma nehibridnih sort zelenjadnic,
- oceniti prihodkovno – stroškovne kalkulacije semenarske proizvodnje
zelenjadnic v Sloveniji,
- izdelati in pilotsko preizkusiti model partnerstva za semenarstvo
hibridnih sort zelja in ostalih zelenjadnic, vključujoč koncept prenosa
znanja med raziskovalnimi institucijami, semenarskimi podjetji in
kmetijskimi gospodarstvi.
Številka teme: 1.3.2.
Naslov teme: Preizkušanje sort za ekološko pridelavo
Cilji projekta:
- za potrebe razvoja in uvedbe sortnega preizkušanja na ekološki način
preučiti uporabe različnih metod in ukrepov upravljanja tal in gnojenja v
ekološki pridelavi posameznih kmetijskih rastlin (mehanska obdelava zemlje,
kolobar, vnos organske snovi v tla, mešani posevki, zastiranje, ukrepi za
preprečevanje zbitosti in erozije tal, ukrepi za obvladovaje škodljivih
organizmov in bolezni itd..),
- preučiti lastnosti sort, ki so pri posamezni vrsti kmetijskih rastlin
pomembne z vidika uporabe v ekološki pridelavi (odpornost na škodljive
organizme in bolezni, prilagodljivost na različne vremenske in talne
razmere; tekmovalnost s pleveli, sposobnost optimalne izrabe hranil,
prilagojenost stresnim razmeram kot so suša, ekstremne temperature,
stabilnost pridelkov tudi v manj ugodnih razmerah, določene morfološke
lastnosti, kot npr. višina rastline, dolžina vegetacije),
- pripraviti nabor lastnosti sort za posamezno rastlinsko vrsto ali
skupino rastlin in metod in ukrepov upravljanja tal in gnojenja,
- pripraviti metode preizkušanja ekoloških sort v postopku vpisa v sortno
listo in metodo preizkušanja primernosti ostalih sort za ekološko pridelavo,
- izvesti preizkus različnih metod preizkušanja v praksi: obvladovanje
bolezni (empirično testiranje rastlinskih izvlečkov za jačanje rastlin),
škodljivcev in plevelov v ekološki pridelavi,
- preveriti metode v ekološkem sortnem poskusu,
- preučiti možne lokacije in najti primerne potencialne partnerje za
vzpostavitev sistema uradnega preizkušanja ekoloških sort,
- pripraviti načrt širjenja rezultatov preizkušanja in novih informacij
med pridelovalce preko različnih medijev: spletnih aplikacij, izdaje
priporočil, drugih publikacij in posvetov.
Tematski sklop: 1.4. Politika kakovosti
Številka teme: 1.4.1.
Naslov teme: Analiza pridelave in trženja proizvodov shem kakovosti
Cilji projekta:
- raziskati obnašanje potrošnikov pri nakupu živilskih proizvodov iz shem
kakovosti (EKO, IK, ZGO, ZOP, ZTP, VK), pri tem posebej raziskati
ozaveščenost potrošnikov in njihovo vedenje pri odločitvi za nakup EKO in IK
živilskih proizvodov,
- raziskati obnašanje, cilje, pričakovanja in vizije dobaviteljev surovin,
proizvajalcev živilskih proizvodov in trgovine glede shem kakovosti (EKO,
IK, ZGO, ZOP, ZTP, VK),
- ugotoviti potenciale povezovanja členov verige vrednosti shem kakovosti
(EKO, IK, ZGO, ZOP, ZTP, VK),
- razviti koncept spremljanja prodaje IK in EKO proizvodov v trgovinah in
ga poskusno implementirati.
Tematski sklop: 1.5. Trajnostna preskrba s hrano
Številka teme: 1.5.1.
Naslov teme: Optimizacija pristopov za stabilno pridelavo hrane in
povečanje prehranske samooskrbe
Cilji projekta:
- ob upoštevanju usmeritev Strategije od vil do vilic in Strategije EU za
biotsko raznovrstnost 2030 (zmanjšanje uporabe pesticidov, gnojil in
vzdrževanja obveznih zelenih površin) ter nacionalne Resolucije: »Naša hrana,
podeželje in naravni viri po 2021« oblikovati in s kvantitativno oceno
ovrednotiti možne scenarije razvoja kmetijske pridelave in predelave v smeri
povečanja in tam kjer je trajnostno realno tudi doseganja samooskrbe z varno
in kakovostno hrano nacionalnega izvora,
- za vrednotenje učinkov razviti optimizacijski matematični model, ki bo z
večciljnim dinamičnim modeliranjem in ob doseganju trajnostnih ciljev
optimiral proizvodne vire in proizvode,
- optimizacijski model naj vključuje tudi ekonomska in okoljska tveganja
in negotovost (npr. cenovna, vremenska, podnebna negotovost pri kmetijski
pridelavi) ter izgube in količine odpadne hrane, ki se ustvari v verigi
preskrbe s hrano,
- izdelati model projekcije spremembe prehranskih navad in njihov vpliv na
proizvodnjo posameznih vrst pridelkov oz. na spremenjene potrebe po
rastlinski in živalski proizvodnji, vključno z ribjimi proizvodi.
Številka teme: 1.5.2.
Naslov teme: Trajnostna preskrba v agroživilstvu - odprava vrzeli in
razvoj verig vrednosti
Cilji projekta:
- analizirati obstoječe sektorske verige vrednosti preskrbe s hrano, s
poudarkom na sektorjih, kjer je samooskrba nizka,
- identificirati vrzeli v obstoječih verigah vrednosti, ki so vzrok za
neučinkovitost verig in pripraviti predloge rešitev za odpravo vrzeli,
- pripraviti predlog trajnostnega modela sektorskega in med-sektorskega
povezovanja v verige vrednosti, ki upošteva značilnosti slovenske kmetijske
pridelave in reje, obstoječe tradicionalne oblike povezovanja ter oblike
horizontalnega in vertikalnega povezovanja, ki jih opredeljuje skupna
kmetijska politika,
- proučiti potrebo po nadgradnji obstoječih in novih poslovnih modelov
učinkovitih verig vrednosti, ki upoštevajo značilnosti slovenske strukture
pridelave in pripraviti predloge za implementacijo le-teh (poudarek na
verigah oskrbe z zelenjavo in prašičjim mesom ter digitalizaciji verig),
- pripraviti predloge sistemskih in sektorskih ukrepov za povečanje
učinkovitosti in trajnosti v verigah preskrbe s hrano,
- predstaviti in ovrednotiti preliminarne rezultate raziskave z deležniki
v verigah vrednosti.
Tematski sklop: 1.6. Krožno gospodarstvo
Številka teme: 1.6.1.
Naslov teme: Odpadna hrana: analiza stroškov in modeli upravljanja
Cilji projekta:
- analizirati vzroke nastajanja odpadne hrane v posameznem členu verige
preskrbe s hrano (primarna proizvodnja, predelava, prodaja na drobno,
gostinstvo in javne prehranske ustanove ter gospodinjstva/potrošnik), ki
predstavljajo vire nastajanja odpadne hrane,
- pripraviti metodologijo za vzpostavitev orodja oziroma kalkulatorja
stroškov odpadne hrane, ki upošteva značilnosti posameznega člena verige
preskrbe s hrano (primarna proizvodnja, predelava, prodaja na drobno,
gostinstvo in javne prehranske ustanove ter gospodinjstva/potrošnik), s
pomočjo katerega se oceni socialne, finančne in okoljske vplive količin
odpadne hrane, ki nastane v posameznem členu verige,
- pripraviti predloge ukrepov za zmanjšanje količin odpadne hrane po
posameznih členih verige preskrbe s hrano,
- pripraviti predloge rešitev za vzpostavitev učinkovitega sistema
distribucije viškov hrane, kot ene od oblik za preprečevanje nastajanja
odpadne hrane (humanitarnim organizacijam, materinski domovi, zavetišča za
brezdomce, zavetišča za živali itd.),
- pripraviti metodologijo za poročanje o količinah in vrsti donirane hrane
iz sistemov kjer nastajajo viški hrane na podlagi potreb in zahtev z vidika
spremljanja količin odpadne hrane,
- pripraviti podlage in usmeritve za spodbujanje sprememb vedenja ljudi in
organizacij za preprečevanje in zmanjšanje količin odpadne hrane.
Težišče 2: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih
virov
Tematski sklop: 2.1. Živinoreja
Številka teme: 2.1.1.
Naslov teme: Razvoj trajnostnih konceptov gradenj hlevov
Cilji projekta:
- pregledati obstoječe stanje hlevov (vrsta in število živali, tip reje,
konstrukcija, oprema, molzna tehnika, krmna tehnika, klima in vpliv na
živali, izkoriščanje odpadnih snovi) in definirati deficitarna področja ter
opredeliti največji potencial za izboljšanje pri mešanih in čistih
živinorejskih kmetijah,
- razviti modele oziroma smernice za hleve za rejo, ki bodo ekonomsko in
okoljsko upravičeni, krajinsko skladni s prostorom, turistično atraktivni in
tržno sprejemljivi in bodo v največji meri upoštevali obstoječi stavbni fond, domači material (npr. les) in opremo ter znanje,
- spodbuditi male in srednje kmetije, da obnovijo, rekonstruirajo,
dogradijo, posodobijo hleve za rejo na področju govedoreje, prašičereje,
konjereje, perutnine in drobnice.
Tematski sklop: 2.2. Gozdarstvo
Številka teme: 2.2.1.
Naslov teme: Izhodišča za izboljšanje gospodarjenja z zasebnimi
gozdovi v podporo večji mobilizaciji lesa
Cilji projekta:
- analizirati odnose lastnikov gozdov do gozda kot vira surovine/dohodka v
luči obstoječe zakonodaje,
- pripraviti različne scenarije sprememb obstoječe zakonodaje, ki se
nanaša na gospodarjenje z zasebnimi gozdovi ter na pravice in dolžnosti
lastnikov gozdov,
- analizirati poslovne odnose med lastniki gozdov, društvi lastnikov
gozdov in izvajalci gozdarskih storitev ter nadgraditi obstoječe znanje o
prednostih in slabostih različnih oblik poslovnega povezovanja,
- pripraviti smernice za poslovno povezovanje lastnikov gozdov za skupno
izvedbo del v gozdovih ali skupen nastop na trgu preko obstoječih
internetnih portalov,
- analizirati dejanski in potencialni pomen gozdno-lesnih verig za
podeželje.
Številka teme: 2.2.2.
Naslov teme: Razvoj modelov za gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji
Cilji projekta:
- izdelati koncept modeliranja razvoja gozdov v Sloveniji, ki bo podlaga
za izdelavo računalniške aplikacije za podporo odločanju,
- izdelati protokol priprave in dopolnitve podatkov Zavoda za gozdove
Slovenije za modeliranje razvoja gozdnih sestojev,
- izdelati modele (regresije) za opisovanje razvoja gozdnih sestojev (npr.
za priraščanje, mortaliteto in vrast dreves, za razvoj zgornje sestojne
višine, model debelinske strukture sestojev) za glavne gozdne tipe v
Sloveniji,
- izdelati simulacijo razvoja gozdov za glavne gozdne tipe z vključevanjem
upravljavskih strategij,
- izdelati in testirati računalniške aplikacije v podporo odločanju pri
gospodarjenju z gozdovi.
Številka teme: 2.2.3.
Naslov teme: Poslovne priložnosti v gozdnem semenarstvu in
drevesničarstvu
Cilji projekta:
- analizirati stanje in ugotoviti potrebe po sadikah in semenu za obnovo gozdov
in obnovo gozdov po ujmah glede na drevesno vrsto, provenienčno ustreznost,
vzgojne oblike, …
- določiti potrebe po drevesnicah v Sloveniji (lokalno oz. pokrajinsko) in
kapacitete za vsako drevesnico. Glede na potrebe vključiti razmislek o
ustanovitvi drevesnice v okviru družbe Slovenski državni gozdovi d. o. o.
ter določiti, koliko bi jih potrebovali za gozdove RS in koliko za gozdove v
zasebni lasti,
- oceniti proizvodni potencial v Sloveniji in potencialni uvoz iz
drugih držav,
- preveriti ustreznost veljavnih pogojev glede strokovne usposobljenosti
in opreme dobaviteljev ter pripraviti predloge sprememb,
- finančno ovrednotiti potrebe po investicijah v obstoječe in morebitne
nove drevesnice, v opremo ter kadre,
- finančno ovrednotiti pridelavo sadik in semena za obnovo gozdov in
obnovo gozdov po ujmah ter predlagati vire financiranja.
Tematski sklop: 2.3. Biogospodarstvo
Številka teme: 2.3.1.
Naslov teme: Možnosti rabe lesa listavcev v slovenskem
biogospodarstvu
Cilji projekta:
- ovrednotiti razpoložljive tržne količine in trenutne rabe lesa
listavcev v Sloveniji,
- analizirati prednosti in slabosti obstoječih slovenskih
predelovalcev lesa listavcev,
- izdelati projekcijo potencialov lesa listavcev za različne
evidentirane tehnologije predelave,
- opredeliti obetavne, okoljsko sprejemljive in ekonomsko izvedljive
postopke obdelave ali predelave (lesnopredelovalne tehnologije) različnih vrst
lesa listavcev,
- pripraviti scenarije za implementacijo sodobnih tehnologij, ki bodo
omogočale razvoj slovenske gozdno-lesne verige na obravnavanem področju po
načelih krožnega biogospodarstva,
- izdelati makroekonomsko analizo obstoječega stanja v gozdno-lesni
verigi na obravnavanem področju, ter primerjava z makroekonomskimi posledicami
uresničitve najbolj verjetnega scenarija razvoja področja znotraj slovenskega
biogospodarstva.
Številka teme: 2.3.2.
Naslov teme: Izboljšanje konkurenčnosti slovenske gozdno-lesne verige
v kontekstu podnebnih sprememb in prehoda v nizkoogljično družbo
Cilji projekta:
- določiti vpliv klimatskih sprememb na razpoložljivost in kakovost
drevesnih vrst v prihodnosti,
- določiti vpliv klimatskih sprememb na relevantne lastnosti lesa
(odpornost lesa proti razkroju in navlaževanju, mehanske lastnosti, kemijsko in
anatomsko zgradbo …),
- določiti biorafinerijski potencial lesa relevantnih drevesnih vrst,
lesa slabše kakovosti, skorje, vej in drugih ostankov lesne biomase za izdelavo
nanoceluloze, finih kemikalij, aktivnih učinkovin, biolepil ...
- v sodelovanju z izbranimi deležniki razviti nove materiale na osnovi
lesa za uporabo v gradbeništvu, za infrastrukturne namene, biorafinerijah
oziroma papirni industriji…
Težišče 3: Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri
Tematski sklop: 3.1. Kmetijstvo in upravljanje naravnih virov
Številka teme: 3.1.1.
Naslov teme: Ohranjanje krajinskih značilnosti in ukrepi prihodnje
kmetijske politike v Sloveniji
Cilji projekta:
- določiti območja ohranjanja, obnavljanja in vzpostavljanja
krajinskih značilnosti ter opredelitev nabora krajinskih značilnosti primernih
za ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu,
- pripraviti vsebinska priporočila za ustrezno upravljanje
(ohranjanje, obnavljanje in vzpostavljanje) posameznih krajinskih značilnosti,
- pripraviti klasifikacijo in natančno opredelitev krajinskih
značilnosti (vključno s predstavitvijo ekoloških potreb vrst in njihovih
habitatov, zagotavljanjem ekosistemskih storitev, …), pomembnih tako za biotsko
raznovrstnost kot kmetijstvo in identificirati tiste krajinske značilnosti, ki
jih je treba ohranjati na nivoju pogojenosti ter tiste, ki jih je smiselno
ohranjati s shemami za podnebje in okolje ter z intervencijami II. stebra kot
nadstandardne zahteve,
- opredeliti ločnico med standardnimi in nadstandardnimi ukrepi ter
pripraviti ustrezne kalkulacije za podpore za kmete,
- pripraviti vsebine obveznih in nadstandardnih ukrepov z jasno
intervencijsko logiko ter predlagati ustrezen minimalni delež kmetijske
površine, namenjene za neproizvodne značilnosti oziroma krajinske značilnosti,
- pripraviti izhodišča za določitev krajinskih značilnosti za
vključitev med upravičene površine dohodkovnih podpor v okviru sheme neposrednih
plačil,
- izdelati ustrezen sistem zajema podatkov posameznih tipov krajinskih
značilnosti z namenom izboljšanja podatkovnih podlag,
- pripraviti in izdelati nadgradnjo obstoječe inventarizacije
krajinskih značilnosti, prilagojene potrebam Ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano za potrebe priprave in učinkovitega izvajanja Strateškega
načrta od leta 2023 dalje, ki bo primerna za vključitev v Identifikacijski
sistem za zemljišča (LPIS) ter priprava predloga za vzdrževanj le-tega.
Številka teme: 3.1.2.
Naslov teme: Perspektive kmetijstva in razvoja podeželja na območjih
Natura 2000
Cilji projekta:
- pripraviti vzorčni popis, oblikovati in analizirati različne tipe
kmetijskih gospodarstev na izbranih območjih Natura 2000,
- opredeliti naravovarstvene, proizvodne in socialne zahteve po
posameznih izbranih zaključenih območjih Natura 2000 (vsaj treh) in predlogi za
njihovo uskladitev,
- oblikovati smernice za trajnostno kmetovanje na izbranih območjih
Natura 2000 in na splošno določiti smernice za območja Natura 2000,
- oblikovati smernice za tržno valorizacijo ekosistemskih storitev
kmetijstva na območjih Natura 2000,
- pripraviti podlage za vzpostavitev blagovne znamke »Natura 2000« in
mreže kmetij Natura 2000,
- pripraviti smernice za dodelitev statusa »Natura 2000 kmetija«,
- oblikovati koncept spletne platforme za kmetije na območjih Natura
2000.
Številka teme: 3.1.3.
Naslov teme: Novi pristopi in vrednotenje ukrepov za prenos znanja na
področju varstva okolja in narave
Cilji projekta:
- pregledati različne oblike prenosa znanja in analizirati razvitost
uporabe ter primernosti le-teh v Sloveniji na področju varstva okolja in
ohranjanja narave,
- opredeliti vsebinske kazalnike in pripraviti enotno metodologijo
merjenja učinkovitosti in uspešnosti prenosa znanja na področju varstva okolja
in ohranjanja narave ter določiti izhodiščne vrednosti vsebinskih kazalnikov,
- testirati metodologijo in izhodiščno stanje kazalnikov, ter
vključitev morebitnih korekcij,
- testirati različne oblike prenosa znanja na konkretnih primerih in
izbranih območjih s pomočjo naključnega nadzorovanega poskusa za preveritev
učinkovitosti in uspešnosti različnih oblik prenosa znanja in njihove
sprejemljivosti za uporabnike,
- opredeliti vpliv različnih oblik prenosa znanja na odločanje kmetov
za izvajanje sonaravnih kmetijskih praks,
- oceniti stroškovno učinkovitost posamezne oblike prenosa znanja z
analizo stroškov in koristi na podlagi rezultatov poskusa in priprava priporočil
za izboljšanje oblik prenosa znanja na področju varstva okolja in ohranjanja
narave,
- pripraviti predlog standardizirane izvedbe posamezne oblike prenosa
znanja na področju varstva okolja in ohranjanja narave na nivoju kmetijskega
gospodarstva z oceno potrebnih sredstev za vsako posamezno obliko na enoto
izvedbe,
- pripraviti podporna gradiva za izvajanje posamezne oblike prenosa
znanja: predavanja, skupni ogledi na terenu in individualno svetovanje,izvesti usposabljanje kmetijskih svetovalcev za uspešno izvajanje
posamezne oblike prenosa znanja: predavanja, skupni ogledi na terenu in
individualno svetovanje,
- pripraviti konceptualno zasnovo za vzpostavitev mreže
demonstracijskih kmetij.
Številka teme: 3.1.4.
Naslov teme: Rezultatsko usmerjen kmetijsko-okoljski ukrep na vrstno
bogatih ekstenzivnih traviščih
Cilji projekta:
- oblikovati in testirati rezultatsko usmerjen kmetijsko-okoljski
ukrep »Pisan travnik« na vrstno bogatih travnikih,
- opredeliti in razdeliti trajno travinje v Sloveniji glede na
intenzivnost/ekstenzivnost ter njihova nadaljnja delitev glede na načine
upravljanja kmetij (število košenj (eno-, dvo-,tri-, štirikosni), obseg paše in
obseg vnosa hranil)) ter vrednost za ohranjanje vrstne pestrosti,
- oblikovati nabor ukrepov za posamezne skupine trajnega travinja
(npr. Intenzivni travniki na aluvialnih ravnicah, mokrotni travniki na ravninah,
strmi suhi travniki, pašniki…) s posebno pozornostjo namenjeno skupini
ekstenzivnega travinja z opredelitvijo ustreznih podskupin trajnega travinja kot
so vrstno bogati travniki in naravovarstveno pomembna travišča,
- preučiti vplive različnih pašnih sistemov (št. čredink, čas
zadrževanja na čredinki, sestava pašne črede, obtežba) na ohranjanje habitatov
in biotske raznovrstnosti travišč in pripraviti priporočila za prakso.
Številka teme: 3.1.5.
Naslov teme: Obdelave tal za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in
povečanje vezave C v tla
Cilji projekta:
- izvesti meritve na področju emisij toplogrednih plinov (CO2, N2O),
sekvestracije CO2, biotske pestrosti na polju (vegetacija, talni organizmi) v
realnih razmerah,
- izvesti poskuse na dolgoletnih poljskih poskusih z različno
intenziteto obdelave tal in različno stopnjo pokritosti tal z rastlinskimi
ostanki,
- izdelati oceno kakovosti agroekosistema na podlagi okoljskega
odtisa, biotske pestrosti in rodovitnosti tal za izbrane sisteme njivske
pridelave (konvencionalno, ohranitveno, ekološko kmetijstvo),
- izvesti pregled EU sistemov za obdelavo tal, ki zmanjšujejo emisije
toplogrednih plinov oz. povečujejo vezavo C v tleh in predlagati izbor
najustreznejšega za Slovenijo upoštevajoč pedoklimatske razmere v Sloveniji,
- pripraviti predloge sistemov za stalno spremljanje toplogrednih plinov
(TPG) oziroma organske snovi glede na način obdelave kmetijskih tal,
- pripraviti priporočila prenosa v prakso na podlagi izsledkov meritev
TGP in parametrov kakovosti agro-ekosistema iz poljskih poskusov ter ekspertnega
sistema.
Številka teme: 3.1.6.
Naslov teme: Ovrednotenje ekosistemskih storitev tal v kmetijski rabi
Cilji projekta:
- pregledati najsodobnejše konceptualne modele klasifikacije in
fizične kvantifikacije ekosistemskih storitev tal,
- izbrati (in morebiti prilagoditi) najustreznejši model
kvantifikacije ekosistemskih storitev za potrebe ekonomskega ovrednotenja
glavnih tipov kmetijskih tal in njihove rabe v Sloveniji,
- pregledati metode ekonomskega vrednotenja, ki so primerne za
ekosistemske storitve tal,
- pregledati dosedanja praktična vrednotenja na področju ekosistemskih
storitev tal,
- izdelati inventarizacijo glavnih talnih združb (5 pedosekvenc) in
kmetijskih rab (njive, travniki in pašniki, trajni nasadi; različne stopnje
intenzivnosti rabe) v Sloveniji,
- fizično kvantificirati ekosistemske storitve, ki izhajajo iz
zgornjih kombinacij (torej tla x raba), z ustreznimi indikatorji,
- pilotno ekonomsko ovrednotiti manjše število vzorčnih zemljišč
(10-15) z različnimi vrstami rabe,
- oblikovati priporočila za odločevalce glede optimalnih načinov rabe
tal glede na ugotovitve o fizičnih ekosistemskih storitvah in njihovih
vrednostih, ki izhajajo iz različnih načinov rabe, vključno s priporočili glede
morebitne modifikacije sistema bonitiranja tal kot glede prilagoditve oz. uvedbe
novih ukrepov kmetijske politike.
Tematski sklop: 3.2. Dobrobit živali
Številka teme: 3.2.1.
Naslov teme: Reja domačih živali z nadgradnjo dobrobiti živali v
skladu z družbenimi zahtevami
Cilji projekta:
- preučiti obseg, oblike in načine reje živali za posamezne vrste
rejnih živali, ki so v nasprotju z pričakovanimi družbenimi normami ter že
sprejetimi strategijami in predpisi s področja reje, zdravja, zaščite in
dobrobiti živali,
- predlagati rešitve za odpravo neustreznih načinov reje oziroma
predlagati nove alternativne oblike reje, ki bodo za posamezne vrste in
kategorije rejnih živali ustreznejše ter izhodišča za pripravo novih oziroma
dopolnitev obstoječih predpisov,
- pripraviti smernice dobre živinorejske prakse, ki bodo upoštevale
karakteristike in specifike posameznih vrst in kategorij rejnih živali za
izboljšanje zdravja in dobrobiti rejnih živali, z opredelitvijo ustreznih
konvencionalnih (standardnih) in alternativnih načinov reje za gospodarsko
najpomembnejše vrste rejnih živali: govedo, prašiče, perutnino, drobnico in
konje.
Tematski sklop: 3.3. Gojenje gozdov
Številka teme: 3.3.1.
Naslov teme: Obnova in nega gozdov, ogolelih po velikopovršinskih
ujmah: usklajevanje ekoloških, ekonomskih in gozdarsko-političnih vidikov
Cilji projekta:
- razviti evropsko primerljiv način presoje uspešnosti naravne obnove
in obnove s sadnjo (npr. gostota, zmes, poškodovanost),
- izdelati predloge za spremembe in dopolnitve predpisov o gozdovih v
delu, ki se nanaša na obnovo gozdov po veliko površinskih ujmah in nego
takšnih gozdov (Zakon o gozdovih in podzakonski predpisi, ki sofinancirajo obnove in
nege gozdov ter varstvo gozdov),
- analizirati vzroke nezadostne naravne obnove in razviti model
napovedovanja obnove, vključno z analizami objektov z izključitvijo divjadi ter
posledično predvideti potrebe po obnovi s sadnjo,
- preizkusiti in predlagati racionalnejše načine dopolnjevanja
naravnega mladja (npr. saditev puljenk, saditev v skupinah ter na izbrana
mesta),
- zbrati dosedanje domače in tuje izkušnje z racionalizacijo nege
mladega gozda po ujmah,
- izdelati priporočila za načrtovanje in izvajanje nege gozdov, ki so
bili obnovljeni po veliko površinskih ujmah,
- primerjalno analizirati slovenski sistem načrtovanja, izvajanja in
spodbujanja naravne obnove in nege gozda z razvitimi evropskimi državami in
predlagati dopolnitve, še posebej v smislu "od spodbujanja ukrepov k doseganju
ciljev",
- izdelati ekološko-ekonomsko analizo novih načinov dopolnjevanja
naravnega mladja in nege mladega gozda vključujoč normative in izpeljati
primerjavo z obstoječimi načini,
- preveriti učinkovitost sistema sofinanciranja obnove gozdov po ujmah
in nege gozdov, povezano s poudarjenostjo ekoloških in socialnih funkcij gozdov
in predlagati izboljšave.
Tematski sklop: 3.4. Varstvo gozdov
Številka teme: 3.4.1.
Naslov teme: Bolezni, škodljivci in sušni stres pri navadni bukvi v
različnih scenarijih podnebnih sprememb
Cilji projekta:
- določiti bolezni in škodljivce, ki so vpleteni v hiranje navadne
bukve, tj. določiti vzroke hiranja navadne bukve,
- na podlagi obstoječih meteoroloških podatkov in podatkov iz stalnih
vzorčnih ploskev Gozdarskega inštituta Slovenije ter Zavoda za gozdove Slovenije
ugotoviti vpliv suše na zdravstveno stanje navadne bukve,
- oceniti potencialno ogroženost navadne bukve v Sloveniji zaradi
bolezni, škodljivcev in vpliva suše v prihodnjih 10–50 letih glede na tri
scenarije podnebnih sprememb (RCP2.6, RCP6 in RCP8.5),
- razviti model naravne razširjenosti bukve v Sloveniji in na njegovi
podlagi narediti projekcijo potencialne razširjenosti navadne bukve v prihodnjih
10–50 letih glede na tri scenarije podnebnih sprememb (RCP2.6, RCP6 in RCP8.5; v
model razširjenosti navadne bukve integrirati vpliv škodljivih dejavnikov
(bolezni, škodljivcev in suše) ter rezultate modela integrirati v obstoječi
elektronski informacijski sistem za varstvo gozdov,
- izdelati priporočila in usmeritve za dolgoročno gospodarjenje z
navadno bukvijo z vidika njenega zdravja, vključno s predlogi ukrepov za
izboljšanje zdravstvenega stanja navadne bukve; Predlagani ukrepi in navodila
naj bodo pripravljeni tako, da bodo lahko neposredno uporabljeni v
gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih.
Tematski sklop: 3.5. Ribištvo
Številka teme: 3.5.1.
Naslov teme: Izdelava strategije upravljanja s potočno postrvjo v
Sloveniji
Cilji projekta:
- analizirati obstoječe stanje populacije potočne postrvi ter
dosedanje upravljanje s potočno postrvjo,
- opredeliti pogoje in območja v okviru katerih se bo izvajalo
upravljanje s potočno postrvjo,
- določiti stopnje genetske čistosti populacij potočne postrvi z
namenom določitve t.i. upravljalske enote,
- postaviti pravila za vzpostavitev plemenskih jat,
- postaviti pravila sonaravne vzreje potočne postrvi v gojitvenih
potokih,
- izoblikovati načrt vzpostavitve sistema stalnega preverjanja
genetskega materiala, ki se uporablja pri vzreji potočne postrvi.
Težišče 4: Razvoj podeželja
Tematski sklop: 4.1. Socialni vidiki razvoja podeželja
Številka teme: 4.1.1.
Naslov teme: Z delom povezane bolezni in nesreče v kmetijstvu in ukrepi
za spoprijemanje z njihovimi posledicami
Cilji projekta:
- preučiti obseg, vrsto in dejavnike delovnih nesreč in poklicnih
bolezni v kmetijstvu v Sloveniji ter oceniti ekonomsko breme, ki nastaja zaradi
tega pojava (na posamični kmetiji, na nacionalni ravni),
- ugotoviti, kako člani kmečkih družin doživljajo, sprejemajo in
rešujejo svojo telesno in psihično oviranost,
- priprava priporočil in predlogov ukrepov za preprečevanje, blaženje
in odpravljanje posledic delovnih nesreč in poklicnih bolezni.
Številka teme: 4.1.2.
Naslov teme: Načini in pristopi k reševanju konfliktov med kmeti in
ostalim prebivalstvom na podeželju
Cilji projekta:
- pregledati in analizirati stanje najbolj perečih konfliktov med
kmeti in ostalim prebivalstvom na podeželju (v reševanju, že razrešenih, dlje
časa prisotnih), ki so povezani s sobivanjem kmetov in ostalih prebivalcev na
podeželju v Sloveniji,
- analizirati poglavitne razloge in procese, ki vodijo do konfliktov
med kmeti in ostalim prebivalstvom na podeželju (še posebej v obmestnih in
urbaniziranih podeželskih naseljih),
- pregledati primere dobre prakse na področju reševanja konfliktov med
kmeti in ostalim prebivalstvom na podeželju v Sloveniji in v primerljivih tujih
državah,
- oceniti uspešnost dosedanjega reševanja konfliktov,
- pripraviti predloge in priporočila za učinkovitejši pristop k:
- preprečevanju nastanka konfliktov (npr. ozaveščanje prebivalcev o
pomenu kmetijstva z vidika lokalne pridelane hrane in ohranjanja kulturne
krajine) in
- reševanju konfliktov (npr. priprava smernic za pripravo lokalnih
prostorskih načrtov - OPN-jev),
- pripraviti smernice za selitev kmetij z območij najbolj perečih
konfliktov med kmeti in ostalim prebivalstvom na podeželju,
- simulacija možnih rešitev perečih konfliktnih situacij kot na
primer uporaba FFS, gradnja živinorejskih objektov, umeščanje intenzivnih
nasadov v prostor, uporaba kmetijskih zemljišč s strani ne lastnikov teh
zemljišč (sprehajanje, vožnja, rekreacija),
- poskusno izvesti reševanje konfliktov med kmeti in ostalim
prebivalstvom na podeželju.
Številka teme: 4.1.3.
Naslov teme: Medgeneracijsko sožitje na podeželju, socialna izključenost
in blažitev socialnih pritiskov na podeželju
Cilji projekta:
- izdelati temeljno raziskavo stanja sobivanja različnih generacij na
kmetiji (potrebe, interesi, omejitve), oblikovanje strokovne podlage in predlog
konkretnih ukrepov za ureditev tega področja na podeželju,
- proučiti potrebe, cilje, koncepte in organizacijo socialnega in
psihosocialnega svetovanja,
- proučiti primere dobrih praks (analiza, zakonodajne možnosti,
ovire),
- pripraviti priporočila za blažitev socialnih pritiskov in socialne
vključenosti na podeželju, povezanih z razvojem kmetijstva, med različnimi
generacijami, proučiti možnosti vključitve socialnih ukrepov v politiko razvoja
podeželja.
Tematski sklop: 4.2. Turizem na podeželju
Številka teme: 4.2.1.
Naslov teme: Možnosti nadaljnjega razvoja vinskega in gastronomskega
turizma na kmetijah
Cilji projekta:
- analizirati tržni potencial vinskega in gastronomskega turizma, kot
generatorja celostnega skladnejšega razvoja turističnih kmetij in poseljenosti
slovenskega podeželja,
- opredelitev vrzeli v ponudbi, s poudarkom na področju vinskega in
gastronomskega turizma na turističnih kmetijah,
- analizirati potrebe nosilcev kmetijskih dejavnosti za učinkovitejši
prodor na turistični trg in prepoznavnost in razviti nove pristope pri
organiziranju in promociji,
- analizirati potrebe po izobraževanju za dvig in prenos znanja in
podati konkretne predloge izobraževanja, usposabljanja in prenosa znanja,
- predstavitev dobrih praks na področju vinskega in gastronomskega
turizma,
- predlog ukrepov v podporo skladnejšemu razvoju podeželja,
usmerjenega v vinski in gastronomski turizem z analizo celovitih potreb po
javnih podporah.
Tematski sklop: 4.3. Lovstvo
Številka teme: 4.3.1
Naslov teme: Vpliv zveri na parkljarje pri upravljanju prostoživečih
velikih sesalcev v Sloveniji
Cilji projekta:
- pridobiti pomanjkljive podatke in znanja o medsebojnem vplivu zveri
na populacije parkljarjev v Sloveniji,
- ugotoviti vpliv zveri na številčnost in gostote parkljarjev v
Sloveniji,
- ugotoviti kolikšen delež v prehrani zveri predstavljajo parkljarji,
predvsem srnjad in jelenjad,
- pripraviti predlog prenosa ugotovitev v lovskoupravljavsko
načrtovanje.
3. Okvirna višina sredstev
Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša
4.400.000,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva
v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu agencije.
Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja projektov:
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije |
2.200.000,00 EUR |
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike
Slovenije |
2.200.000,00 EUR |
4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije (v nadaljnjem
besedilu: RO), ki so na dan oddaje prijavne vloge vpisane v zbirko podatkov o
izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca
RO) in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v register zasebnih raziskovalcev, ki
ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, določene z Zakonom o raziskovalni in
razvojni dejavnosti in s predpisi agencije.
Če pri prijavi raziskovalne dejavnosti sodeluje več izvajalcev raziskovalne
dejavnosti, je prijavitelj matična RO. Matična RO je tista RO, ki vloži prijavo
raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je
ob podpisu pogodbe zaposlen vodja raziskovalnega projekta.
5. Pogoji
Pogoji javnega razpisa so določeni v
Zakonu o
raziskovalni in razvojni dejavnosti,
Pravilniku o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP),
Pravilniku o kriterijih
za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni
list RS, št. 53/16 - v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o kriterijih),
Metodologiji ocenjevanja prijav za razpise, Metodologiji ocenjevanja in izbora
prijav na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega
raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2020 in v
Usmeritvah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega
razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v
letu 2020.
Vsi navedeni dokumenti so sestavni del razpisne dokumentacije in so
objavljeni na spletni strani agencije.
5.1 Pogoji za prijavitelje in vodje projekta - splošno
Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja
projekta, raziskovalci ter strokovni in tehnični sodelavci.
Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih
RO, mora imeti prijavitelj z drugimi sodelujočimi RO podpisan dogovor o
ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.
Vodja raziskovalnega projekta s statusom mladega doktorja je tisti
raziskovalec, pri katerem je na dan izteka roka za oddajo prijav na razpis
poteklo največ deset let po letu zagovora njegovega prvega doktorata.
Raziskovalec, ki je že izvajal CRP projekt kot mladi doktor, ne more več
prijaviti CRP projekta kot mladi doktor.
V okviru razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega
raziskovalnega projekta.
5.2 Proste kapacitete in zaposlitev
Vodja raziskovalnega projekta in člani projektne skupine morajo imeti za
izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na
osebo znaša 1700 ur letno ali 1 FTE) in morajo biti za izvajanje raziskovalne
dejavnosti zaposleni v RO, izvajalki projekta, ali imeti status zasebnega
raziskovalca.
Pogoji glede prostih kapacitet na letni ravni in zaposlitve se preverijo ob
podpisu pogodbe. Pogodba mora bitipodpisana najkasneje v treh mesecih od sklepa
o izboru projektov.
5.3 Raziskovalna uspešnost vodij projektov
Vodja raziskovalnega projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo
raziskovalnega projekta v skladu z 29. členom Zakona o raziskovalni in razvojni
dejavnosti in 3. členom Pravilnika o kriterijih (vodja aplikativnega projekta),
oz. 4. členom Pravilnika o kriterijih, če ima vodja raziskovalnega projekta
status podoktoranda.
5.3.1 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo
raziskovalnega projekta (3. člen Pravilnika o kriterijih):
- Dosega minimalno 40 točk iz znanstvenih objav, ki so določene v
podzakonskem predpisu, ki ureja kazalnike raziskovalne uspešnosti, v zadnjih
petih letih.
- Izkazuje citiranost, kot je določena v 2. točki prvega odstavka drugega
člena Pravilnika o kriterijih, ali ima dokazane prenose lastnih raziskav v
prakso (patenti, implementirane tehnologije, prodani računalniški programi,
izvedeni pomembni objekti ali izdelki ipd.; COBISS tip 2.02, 2.03, 2.04,
2.06, 2.07, 2.12, 2.13, 2.14, 2.15, 2.16, 2.17, 2.20, 2.21 in 2.24) ali
dokazano delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki.
- Izkazuje minimalno oceno iz znanstvenih objav (A1) in dokumentiranega
sodelovanja z drugimi financerji (A3) v zadnjih petih letih ter minimalno
število čistih citatov v zadnjih desetih letih, in sicer: A1/2 ≥ 400 ali A'
≥ 200 ali A" ≥ 50 ali osnovni pogoj.
- Vodje raziskovalnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da je vrednost
A' več kot 0. Osnovni pogoj za kandidate za vodje raziskovalnih projektov je: A1 ≥ A1
minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.
Če raziskovalec v zadnjih petih letih ni bil zaposlen ali samozaposlen v
raziskovalni dejavnosti, se lahko pri izpolnjevanju kriterija iz 1. točke
prejšnjega odstavka namesto zadnjih petih let upošteva zadnje intervalno
obdobje, ki vključuje obdobje petih let zaposlitve v raziskovalni dejavnosti.
Upoštevano obdobje iz 1. točke prejšnjega odstavka se podaljša v primeru
dejansko izrabljenega dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo,
dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov
odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in zaposlitve
izven raziskovalne dejavnosti, daljše od treh mesecev. Na podaljšanje
upoštevanega obdobja ne vpliva izraba starševskega dopusta v obliki delne
odsotnosti z dela.
V nadaljevanju so za vede in posamezna področja navedeni
pogoji za A1 minimalni, CI minimalni in A3 minimalni. Področje je navedeno
takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen drugačen pogoj kot za
celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo.
- Ocena A1
- A1 minimalni je določen v naslednji tabeli:
Veda/področje |
A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje,
Arheologija, Geografija |
0,5 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
- Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni
določen v naslednji tabeli:
Veda/področje |
A1 minimalni |
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje,
Arheologija, Geografija |
0,4 |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
- Čisti citati
- Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje
raziskovalnih projektov določeno v naslednji tabeli:
Veda/področje |
CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
Družboslovje, Arheologija, Geografija |
5 |
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo,
Psihologija, Šport |
15 |
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija |
50 |
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije,
Kemijsko inženirstvo, Energetika, Materiali |
100 |
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija |
200 |
- Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje
raziskovalnih projektov, ki imajo status mladega doktorja, določeno v
naslednji tabeli:
Veda/področje |
CI minimalni |
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje |
1 |
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo |
5 |
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo,
Rastlinska produkcija in predelava, Geografija |
10 |
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika |
20 |
5.3.2 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo, ki ima status
podoktoranda (4. člen Pravilnika o kriterijih):
Vodja, ki ima status podoktoranda mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- vrednost A1 > 0,
- vrednost A' > 0,
- izkazovati vsaj eno znanstveno objavo (tudi v soavtorstvu kot prvi
avtor), določeno v podzakonskem predpisu, ki ureja kazalnike raziskovalne uspešnosti,
- izkazovati sposobnost za organiziranje in vodenje.
Za podoktoranda velja, da izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta,
če od zagovora njegovega prvega doktorata niso potekla več kot tri leta
(upošteva se leto zagovora doktorata v obdobju 2017 – 21. 7. 2020). Podoktorand
mora imeti opravljen zagovor doktorata do 21. 7. 2020. Če je podoktorand
izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, pri čemer se za
enega otroka upošteva eno leto, se čas po letu zagovora podaljša nad tri leta.
Enako velja za dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma
drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in
zaposlitev izven raziskovalne dejavnosti, daljšo od treh mesecev.
5.3.3 Izračun kvantitativnih ocen
Kvantitativne ocene za posamezne elemente ocenjevanja (A1 in CI) in za
posamezno znanstveno vedo, ki so opredeljene v Metodologiji, pridobi in izračuna
agencija. Agencija bo za izračun kvantitativne ocene uporabila podatke, ki bodo
vpisani v bazah SICRIS (COBISS) in evidencah agencije na dan zaključka javnega
razpisa (A1) oziroma na dan zadnjega zajema podatkov v bazah SICRIS (COBISS)
pred zaključkom javnega razpisa (CI).
5.3.4 Drugi kvantitativni pogoji
Minimalna vrednost A3 je za vodje vseh raziskovalnih projektov enaka 0.
6. Kriteriji in merila za ocenjevanje
Pri izboru projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in
potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost
predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.
Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter
izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo CRP, ki je skupaj z
ocenjevalnima listoma sestavni del razpisne dokumentacije.
7. Čas trajanja projektov
Predviden začetek izvajanja projektov je 1. 10. 2020.
Projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko projekti
trajajo do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.
8. Izbor raziskovalnih projektov
8.1. Postopek izbora
Prijave bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik o
CRP in Metodologija CRP.
Programski svet sprejme predlog prednostnega seznama skupaj s predlogom
deleža sredstev za izvedbo izbranih projektov posebej za agencijo in posebej za
MKGP.
Programski svet predlog prednostnega seznama za agencijo posreduje v sprejem
direktorju agencije in ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na
podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta, agencija in MKGP
sprejmeta obrazložena delna sklepa o izboru prijav za (so)financiranje
raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem
besedilu: delni sklepi).
Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani agencije in MKGP,
direktor agencije sprejme ugotovitveni Sklep o izboru projektov.
Agencija izda na podlagi Sklepa o izboru projektov prijaviteljem individualno
obvestilo o rezultatih izbora prijav.
8.2. Pravna sredstva
Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v
15 dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor
agencije.
Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.
8.3. Spletna stran
Skladno z določili Nacionalne strategije odprtega dostopa do znanstvenih
objav in raziskovalnih podatkov v Republiki Sloveniji 2015-2020* morajo biti vse
recenzirane znanstvene objave, ki izhajajo iz izvajanja raziskovalnega projekta,
objavljene v odprtem dostopu. Recenzirana znanstvena objava mora vsebovati tudi
podatke o financerju ali financerjih ter številko projekta skladno s 105. členom
Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja
raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16, 79/17, 65/19 in 78/20).
Prijavitelj mora po odobritvi projekta na spletnem mestu svoje RO odpreti
posebno spletno stran oz. podstran, ki bo namenjena projektu, ter bo omogočala
diseminacijo dosežkov. Obvezne minimalne vsebine spletne strani so: vsebinski
opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine
s povezavami na podatke v sistemu SICRIS, faze projekta in opis njihove
realizacije, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja
projekta ter navedba logotipa agencije in drugih sofinancerjev. Vsebine, ki so
zajete v sistemu SICRIS, naj bodo povezane in jih ni potrebno podvajati. Spletna
stran predstavitve projekta mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta.
O vzpostavitvi spletne strani izvajalec poroča v vmesnem oziroma letnem in
zaključnem poročilu.
*Spletni naslov:
http://www.mizs.gov.si
9. Prijava na javni razpis
Prijavitelji se na razpis prijavijo s prijavno vlogo - obrazcem
ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava/2020.
Prijava na javni razpis se kot Prijavna vloga na obrazcu
ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava/2020 izpolnjuje na spletnem portalu agencije
eObrazci. Portal
lahko uporabljajo raziskovalci, vpisani v evidence agencije, skrbniki spletnega
portala eObrazci
v RO, zastopniki RO, pooblaščenci zastopnikov RO in dodatni uporabniki. Prijava
na spletni portal
eObrazci je možna na dva načina:
- z digitalnim potrdilom (SIGEN-CA, SIGOV-CA, NLB-CA, POSTArCA ali
HALCOM-CA);
- z uporabniškim imenom in geslom (raziskovalci lahko geslo za prijavo
pridobijo sami s portala
eObrazci, ostalim
uporabnikom geslo dodeli skrbnik eObrazcev v RO ali agencija).
Prijavni obrazec se izpolnjuje v slovenskem jeziku, točke 1, 10, 11, 20.1,
20.2., 20.3, pa tudi v angleškem jeziku (navedene točke morajo biti izpolnjene v
obeh jezikih).
Prijavitelj v prijavni vlogi označi, ali se vsebina predloga raziskovalnega
projekta šteje za poslovno skrivnost.
Prijavitelji, kjer v prijavi kot izvajalec ali soizvajalec nastopa
gospodarska družba, morajo skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju
raziskovalne dejavnosti, št. 007-7/2015-11, z dne 8. 4. 2016, predložiti tudi
izpolnjen Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARRS-PROJ-CRP-HRA-DP-2020.
10. Način, oblika in rok za predložitev prijav
10.1 Oddaja prijavne vloge z digitalnim podpisom
Prijava na javni razpis se izpolni in odda kot Prijavna vloga na obrazcu
ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava/2020 na spletnem portalu agencije eObrazci. Oddana
prijava je popolna, če je opremljena z obema digitalnima podpisoma (zastopnik
oz. pooblaščena oseba RO in vodja raziskovalnega projekta).
Prijave morajo biti oddane do vključno 21. 7. 2020 do 14. ure. Prijaviteljem
svetujemo, da prijavnih vlog ne oddajajo zadnji dan razpisnega roka, ker lahko
pride do preobremenjenosti strežnika.
Prijava z digitalnim podpisom se šteje za pravočasno, če je izpolnjena in
opremljena z obema digitalnima podpisoma na spletnem portalu agencije eObrazci do
vključno 21. 7. 2020 do 14. ure.
10.2 Oddaja prijavne vloge brez kvalificiranega digitalnega podpisa
V primeru, ko prijavitelj (zastopnik oziroma pooblaščena oseba prijavitelja)
in/ali vodja raziskovalnega projekta nimata digitalnega podpisa, se prijava
izpolni in odda v elektronski obliki kot digitalno nepodpisana na spletnem
portalu agencije eObrazci (obrazec Prijavne vloge ARRS-CRP-HRA-JR-Prijava/2020)
in v tiskani obliki, ki mora biti opremljena z lastnoročnim podpisom zastopnika
oziroma pooblaščene osebe prijavitelja in vodje raziskovalnega projekta ter
žigom prijavitelja.
Obe obliki prijave, elektronska brez digitalnega podpisa in tiskana, morata
biti vsebinsko popolnoma enaki.
Tiskano prijavo je treba dostaviti v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj,
prijava na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega
raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2020 – št.
prijave_____« ter z nazivom in naslovom prijavitelja, na naslov: Javna agencija
za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000
Ljubljana.
Prijava brez digitalnega podpisa se šteje za pravočasno, če je izpolnjena na
spletnem portalu agencije eObrazci do
vključno 21. 7. 2020 do 14. ure in v tiskani obliki prispe v glavno pisarno
Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije prav tako do
vključno 21. 7. 2020 do 14. ure. Kot pravočasna se šteje tudi prijava,
oddana priporočeno na pošto v Sloveniji do vključno 21. 7. 2020 do 14. ure
(upošteva se poštni žig).
10.3 Popolnost prijave
Prijava se šteje za popolno, če je oddana na predpisanem obrazcu in v
predpisani obliki (točka 10.1. – z digitalnim podpisom; točka 10.2. – brez
digitalnega podpisa) ter vsebuje vse zahtevane podatke, kot jih določa ta javni
razpis. Za nepopolno se bo štela tudi prijava, ki bo na razpis prispela formalno
nepopolna in je prijavitelj ne bo dopolnil v zahtevanem roku.
Nepravočasnih in nepravilno označenih prijav komisija za odpiranje prijav ne
bo obravnavala in bodo s spremnim dopisom neodprte vrnjene prijaviteljem (razen
v primeru, da iz ovojnice ni mogoče razbrati prijavitelja in se prijava odpre).
11. Datum odpiranja prijav
Komisija za odpiranje prijav bo 23. 7. 2020 ob 10. uri na sedežu Javne
agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30,
1000 Ljubljana, odprla vse v roku dostavljene in pravilno označene prijave.
12. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega
razpisa
Prijavitelji bodo o izboru projektov obveščeni predvidoma v septembru 2020.
13. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo
razpisno dokumentacijo
Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/).
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom pridobite na spletnih straneh
agencije http://www.arrs.gov.si oziroma na
Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta
30, 1000 Ljubljana pri Ljiljani Lučić, na telefonski številki 01/400-5913.
Številka: 6316-6/2020-10
Datum: 22. 6. 2020
Prof. dr. Blaž Zmazek,
v. d. direktorja
Objavljeno v Uradnem listu RS, št. 91/2020 z dne 26. 6. 2020.
Pravne podlage:
- Zakon o
raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06 – uradno
prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 112/07, 9/11, 57/12 – ZPOP-1A, 21/18 –
ZNOrg in 9/19);
- Pravilnik o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP)
(Uradni list RS, št. 43/11 in 6/12);
- Pravilnik
o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja
raziskovalne dejavnosti (Uradni list RS, št. 52/16, 79/17, 65/19 in
78/20);
- Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo
raziskovalnega projekta (Uradni list RS, št. 53/16);
- Spremembe in dopolnitve
Sklepa o izvajanju in financiranju Ciljnega raziskovalnega programa
»Zagotovimo.si hrano za jutri« v obdobju 2011 do 2020, z dne 9. 6. 2020;
- Usmeritve za pripravo javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa
(CRP) »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2020, št. 631-1/2020/7, z dne 9.
6. 2020;
- Metodologijo ocenjevanja in izbora prijav na Javni razpis za izbiro
raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si
hrano za jutri« v letu 2020, št. 012-1/2020-6, z dne 18. 6. 2020;
- Metodologija ocenjevanja
prijav za razpise, št. 6319-2/2013-38 - uradno prečiščeno besedilo z dne
5. 6. 2017 in nasl.;
- Pravila o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti,
št. 007-7/2015-10 z dne 8. 4. 2016.
Razpisna dokumentacija:
- Sestava projektne skupine iz organizacije prijaviteljice – Vzorec A:
- Sestava projektne skupine iz sodelujoče organizacije – Vzorec B:
- Razpisane teme - dodatne informacije in obrazložitve:
- Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči:
- Obrazec za pridobitev šifre raziskovalca:
- Vzorec ocenjevalnega lista A:
- Vzorec ocenjevalnega lista B:
- Vzorec pogodbe ARRS:
- Vzorec pogodbe:
|